Piromanovemu bivšemu cimru sva že debelo leto obljubljala, da prideva na obisk. Končno sva se odločila, našla čas, se dogovorila z njim oz. njegovo mlado družinico in se odpeljala v Prekmurje.

Kljub temu, da sva bila v Črenšovcih naročena šele enkrat popoldan, sva se odločila, da bova temu delu Slovenije namenila cel dan. Zame je bilo to prvič. Prvič, da sem gledala Panonsko nižino in občudovala širna polja. Rumena koruza, zeleni travniki in modro nebo z belimi oblaki so name naredili močan vtis.

Odločila sva se, da se najprej odpeljeva v smer proti Gornji Radgoni, kjer sva lahko “občudovala” kolone tovornjakov. Mislim, da sedaj res razumem tiste, ki bentijo nad hrupom … Pot naju je od Gornje Radgone vodila naprej proti Murski Soboti. Ker sva hotela videti mlin na Muri, sva se najprej odpravila proti Veržeju, kjer je Babičev mlin. A ga nisva našla. Nikjer ni bilo nobene table, sama pa sva se pred odhodom premalo pozanima, kako se točno pride do njega. Kar naenkrat sva ugotovila, da sva že pri Beltincih, čez približno 15, 20 minut pa sva že parkirala v Murski Soboti.


gornjeradgonske kolone tovornjakov

Odločila sva se, da se bova sprehodila skozi glavno mesto Prekmurja. Upala sva tudi, da bova med sprehodom našla TIC, kjer nama bodo povedali, kje najdeva mlin na Muri. Najprej sva se znašla na Trgu zmage. Spomenik, posvečen vsem, ki so se v času druge svetovne vojne borili proti okupatorju, sva si ogledala z vseh strani.