Ste se kdaj med obiskom galerije ustavili pred kakšno umetnino (sliko, kipom, instalacijo ipd.), ki vas je tako navdušila, da vam je zastal dih, da vas je stisnilo v prsih, ali da so se vaše oči napolnile s solzami? Ali ni nenavadno, kako močno energijo v sebi nosijo nekatere umetnine?

Takšno energijo sem prvič začutila v londonskem Tate modernu, ko sem bila na razstavi Sunflower seeds, kitajskega umetnika Ai Weiweija. Tla ene od dvoran so bila prekrita z 10-centimetrsko “odejo” iz porcelanastih sončničnih semen, ki so jih ročno izdelali Kitajci. Ko sem vstopila v prostor se je zdelo, kot da sem se v tistem trenutku srečala z vsemi, ki so barvali semena. Občutek, ki se ga ne da opisati. Lahko ga le doživite.