V prejšnjem prispevku o fotografski razstavi Tamare Vodopivec, ki si jo bo mogoče ogledati od 26. februarja do 5. aprila, sem pisala o tem, da sem odkrila še nekaj, kar je povezano z Rusijo. In sicer, da je bila lani ena od številk Revije za kulturo – Emzin v celoti posvečena sodobni Rusiji. Lahko si mislite, kaj sem naredila potem, ko sem prebrala, kaj vse se skriva na kar 210 straneh te revije … Seveda, s pomočjo kolega po blogu :) poročnega fotografa Samota Rovana, ki ga je omenjena revija letos razglasila za fotografa leta, ki mi je posredoval njihov mejl, sem jih kontaktirala. Glede na to, da je revija izšla že lani, me je namreč zanimalo, kje se da dobiti še kakšen izvod. Odgovorili so mi: “Če je ne najdete v kateri od knjigarn, se lahko oglasite pri nas na Metelkovi 6.”

Ker se mi je zdelo, da bom do zelo zaželjene revije prišla najhitreje, če jih obiščem, sem se odpravila na sedež revije Emzin, ki se nahaja nasproti hostla Celica. Tam sem se srečala z dvema zelo prijaznima gospema, s katerima smo se prijetno zaklepetale. Strinjale smo se, da je škoda, da več ljudi, predvsem pa študentov ruščine, ne ve, da obstaja nekaj tako dobrega kot ta revija. Sicer mi že kar nekaj časa ni treba hoditi na predavanja, ampak kolikor sem seznanjena z obvestili, ki jih objavljajo na oddelku za ruščino, in z vsebino na rusističnem forumu, ki bolj spi, kot miga, nisem zasledila, da bi kdo ((Pri reviji so sodelovali trije od naših profesorjev.)) koga obvestil o izdaji tega Emzina.

Izvedela sem tudi, da sta lani izdajo revije pospremili predstavitvi v Cankarjevem domu in v Mariboru