Čas teče, nič ne reče. Tukaj je že marec. Priprave na diplomo bolj stojijo, kot napredujejo. Tudi blog sameva. Treba bo narediti nekaj. Ja! Treba se bo spraviti v red, postaviti prioritete, pustiti, da ne tako zelo pomembne stvari odpadejo in prevladajo tiste, ki so res pomembne. Treba si bo organizirati čas in do potankosti izvesti sistem, ki zagotavlja kakovost in se glasi PDCA – Plan, Do, Check, Act. Ta koncept nam je na delavnici o sistemu kakovosti za nevladne organizacije (NVO) predstavila odlična predavateljica dr. Tatjana Žagar. Sistem PDCA se zdi tako zelo logičen. A hkrati zelo zahteven. Malo je sicer odvisno, koliko stvari moraš vključiti v prvo fazo planiranja, a vseeno vsako planiranje zahteva veliko časa. Kar je tudi najbolj pametno – bolj kot si splaniraš stvari, lažje jih boš nato izvedel tako, kot si si zamislil. Za vsak slučaj sta, potem ko že začneš delati, še vedno na voljo tudi čekiranje ali slovensko preverjanje in ukrepanje. Če stvari ne gredo po načrtu, je treba izvesti reorganizacijo, kar pa spet zahteva nekaj časa. Seveda je količina tega časa spet odvisna od (ne)natančnosti prvega načrtovanja. In tako smo ujeti v ta čudoviti krog kakovosti, ki nam, potem ko se ga enkrat navadimo in ga tudi prakticiramo, pomaga tudi pri tem, da ne pišemo takih prispevkov na blog :) Zadnji stavek samo kaže na to, da jaz koncepta PDCA še nisem ponotranjila :roll: