Že dolgo nisva bila na kakšnem izletu in noge so me že nekaj časa priganjale naj jim vendar zadam kakšno pohodniško nalogo. O vzponu na Slivnico nad Cerknico oziroma nad Cerkniškim poljem sva se pogovarjala že lani, ko sva se prvič odpravila do Cerkniškega jezera. Malo bolj sva o tem vrhu začela sanjati pozimi, a vse do zadnje junijske nedelje ((27. junij 2010)) nama ni uspelo.

Tokratna nedelja je bila kot naročena za kratek izlet. Kratek predvsem zaradi tega, ker me je popoldan čakala služba. Do Cerknice iz Ljubljane pa je približno dobre pol ure vožnje. Ob 5:30 sva vsa zaspana ugasnila cvileča telefona in čez slabo uro sva se odpeljala iz Ljubljane na primorsko avtocesto. Zapustila sva jo na Uncu, parkirala avto na večjem parkirišču skoraj na koncu Cerknice in jo mahnila navkreber.

Do doma na Slivnici sva hodila dobro uro in pol, toliko znaša tudi “uradni” pohodniški čas. Nekaj minut nama je vzelo fotografiranje te in one naravne lepote. Še nekaj minut pa moja na novo razvijajoča se kondicija :) Občudovala sva lepo okolico, se naslajala nad naravnimi vuvuzelami (beri: nad brenčanjem raznih letečih žuželk), uživala ob vedno novih pogledih, ko sva se obračala nazaj proti dolini in nabirala dobro voljo ob pozdravih s peščico ljudi, ki sva jih srečala v zgodnjem nedeljskem jutru.