Ko sem prvič pregledala program letošnjega Trnfesta, me je takoj pritegnilo ime Bratko Bibič. S tem imenom sem se prvič srečala pred nekaj leti, ko sem se kljub temu, da nisem (bila) študentka sociologije na Filozofski fakulteti, udeležila predavanj z naslovom Popularna godba, ki jih je imel Ičo Vidmar. To so bila ena bolj zanimivih predavanj v mojem študiju. Ičo Vidmar je namreč neke vrste glasbena enciklopedija. Ob nepoznavanju večine imen, ki jih je omenjal na predavanjih, sem se včasih počutila prav neumno. Glasba me je namreč od vedno zanimala, vendar se nikoli nisem podrobneje poglabljala v zgodovino glasbe in nikoli si nisem zapomnila čisto vseh imen, s katerimi sem se srečala.

Na enem od predavanj nas je Ičo spraševal, če poznamo skupino Begnagrad. Če se prav spomnim, mu ni pritrdil prav nihče. To je bilo prvič, da sem se srečala s skupino Begnagrad in imenom Bratko Bibič, ki je bil eden od članov te skupine. Zapomnila pa sem si ga verjetno še najbolj zaradi asociacije na igralca Poldeta Bibiča :) Kasneje sem v sklopu Popularne godbe brala tudi njegovo zelo zanimivo knjigo Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v Ljubljani.


Bratko Bibič

Bibiča sem se veselila že ob 40-letnici Radia Študent, ampak ga nisem dočakala. Zato sem se še toliko bolj veselila njegovega nastopa na Trnfestu.

Malo sva sicer zamudila, ampak prva asociacija, ki se je pojavila v moji glavi, ko sem pogledala na oder, pred katerim so stali zasedeni stoli, je bila: avandgarda. Še zdaj ne vem točno, kaj naj si mislim o koncertu. Vse skupaj se mi je zdelo nadvse zanimivo, vendar se bojim, da bi morala celoten performans razumeti, a ga nisem. Vsekakor sem premlada, da bi poznala vse posnetke starih jugoslovanskih reklam. Sem pa še kako dobro občutila neko tesnobo, ko so posnetku o otvoritvi olimpijskih iger v Sarajevu sledili posnetki vojne, ki je sledila razpadu naše bivše države. Nemogoče?! To je bila beseda, ki smo jo skozi večer vedno znova videvali na platnu za glasbeniki. Kaj je nemogoče? Pravzaprav nič, kar pa je velikokrat prav žalostno. Predvsem, če pomislimo na razne grozote, ki jih izvajamo ljudje nad drugimi ljudmi, nad našim okoljem, nad živalmi …


Bratko Bibič & The Mandleys

Nastop na Trnfestu je bil pravzaprav promocija zadnjega ploščka Bratka Bibiča in njegovih The Mandleys Sextet, ki nosi naslov Dobri duh iz zelenega gozda / The Spirit from Greenwood. Koncertni program so izvajali: Bratko Bibič (harmonika, voc) & The Madleys Sextet: Matjaž Sekne (violina, viola), Vasko Atanasovski (saxofoni, flavta, vokal), Uroš Polanc (pozavna), Boštjan Gombač (klarinet, piščali, voc…) in Marjan Stanič (bobni, tolkala). Več o tem projektu si lahko preberete na staraneh Trnfesta.

Še nekaj foto utrinkov s koncerta, ki jim sledi kratek filmček, ki sem ga posnela. V glavni vlogi nastopa Maršalova smrt …


Bratko Bibič


Bratko Bibič & The Mandleys


Bratko Bibič

[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=TuMPNVCvNc8