Prve dneve novega leta, ki so me s svojim nenehnim ponavljanjem enega in istega vzorca spravljali v slabo voljo, je bilo treba prekiniti z nečim bolj zabavnim. Človek se namreč slej ko prej naveliča cikličnega kroga, ki se kar noče in noče nehati. Učenje, izpit, učenje, izpit, pisanje seminarja o kitajsko-kitajskih slovarjih, ki ga spremlja kruto prevajanje primerov, navedenih v klasični kitajščini, na drugi strani okenskega stekla pa megla, ki leze v vsako še tako majhno špranjico, samo zato, da bi jo zadušila.

underconstruction

Sobota (12. januar) je bila odlična za zabavo. Ampak, kam naj greva? Najprej je padla ideja, da bi končno enkrat šla na biljard, da se ga naučim vsaj za silo, a celodnevno tipkanje po črkah in iskanje pravih pismenk ((Preklinjam te, Microsoftova Vista. Ko bo na vrsti diploma, te nočem videti niti od daleč!)) je iz mene pobralo še zadnje atome energije, zato sva se na koncu raje odločila za drugo varianto. Poslušanje glasbe. Kasneje sva se iz pasivnih poslušalcev spremenila v aktivne uživalce glasbenih vibracij, ki so jih na odru Orto bara iz inštrumentov izvabljali primorski Underconstruction.

underconstruction

Kdo se skriva za imenom Underconstruction nama ni bilo jasno. Čeprav naju je bolj kot njihovi obrazi zanimala njihova muzika. Internetno brskanje ni dalo prav nobene uporabne povezave, razen tistih, ki so under construcition – v izdelavi. Vse, kar sva vedela, sta bila lokacija in čas koncerta ter oznaka njihove muzike z besedno zvezo progresivni rock, s čimer je postregla (za moje pojme zastarela in preveč bliskajoča se) stran Orto bara. “Sliši se zanimivo,” sva si rekla. Dogovorila sva se samo še to, da več kot 10 evrov za vstopnino ne bova dala.

underconstruction

Pustimo Orto bar in njihovo politiko oddajanj