Bila je nedelja in bila je napoved na Valu 202. Bil je prenosni telefon in zveza z mojim dragim je bila vzpostavljena. Dogovor je bil sklenjen takoj … v ponedeljek je treba preveriti, če je na voljo še kakšna karta za večerni koncert Vlatko Stefánovski Blues Project. Dobila sva sedeže v drugi vrsti levega parterja, se zleknila na ne ravno najbolj udobne stole in uživala dve uri in pol! Neprekinjeno! ((Tiste 3 minute navdušenega ploskanja in žvižganja, ko sem mislila, da nimamo šans, da jih prikličemo nazaj, a so vseeno prišli, se ne šteje ;) ))


Vlatko Stefanovski trio z gostom na Hammondu, Damirjem Imerijem

Vlatko StefÁnovski in ne StefanÓvski ((Tudi jaz sem kar po ruskem vzoru naglas v njegovem priimku postavljala na ó, a se je na koncertu sam “podpisal” z naglasom na á.)) je 3. novembra v Cankarjevm domu predstavljal svoj zadnji album z naslovom Thunder from the blue sky, ki je čista bluesovska poslastica, ki mi trenutno polni ušesa ((Za 10€ sva si kupila Thunder from the blue sky)).

Sama se na blues spoznam ravno toliko, da vem, da mi je blazno všeč in me vedno znova prevzame. Nekaj pristnega je v njem. Uživam tudi v torkovih popoldnevih, ko take melodije na Valu 202 vrti Brane Rončel.