Skoraj 4 mesece je že od mojega zadnjega zapisa … Čeprav se mi je v tem obdobju velikokrat zdelo, da se čas ne premakne z mesta, je vseeno minilo neverjetno hitro. Fanta sta iz dneva v dan večja in samostojnejša, a naše navijaško moštvo kljub temu še ni dovolj samostojno, da bi lahko atija v živo spremljali na vseh njegovih tekaških podvigih. Zato ga pridno čakamo doma in sproti všečkamo vse njegove objave na Instagramu ali Facebooku. Tisti mali kos vrta, ki nam ga je v obdelovanje odstopila babi, pa bo počasi tudi zaživel.

kandela in fanti

Nekaj dragocenih ur spanja sem poleg branja knjig ((Med drugim sem po 7 letih končno prebrala 2 knjigi, ki sem si ju kupila med študijem v Moskvi. Sergej Minajev: Media Sapiens 1 in 2)) namenila tudi kvačkanju. Kupila sem si klopko špaget (Hoooked Zpagetti) in pod vplivom Almire Sadar in mlade modne oblikovalke Marite Narobe skvačkala torbo – torbico, ki jo lahko nosim na ramenu, komolcu ali pa kar v roki.

Z novo torbo v roki me ni preveč presenetilo niti dejstvo, da leto po odhodu na porodniško ne bom več imela možnosti opravljati dela, s katerim sem si služila večino mesečnih prihodkov. Že med 10-dnevnim bivanjem v porodnišnici, ko so me “prisilili” k počivanju, da je naš mali fant lahko v miru dočakal prihod na ta svet, so se stvari same začele obračati v drugo smer. Zdaj vse kaže, da bom pri dobrih 30 letih le začela uporabljati znanje, ki sem ga pridobila med študijem. Formalno znanje ruskega jezika in neformalno znanje o internetu in družbenih medijih. Idejo imam, čas, da jo razvijem, pa tudi. Se bo pa moja dejavnost vsekakor vrtela okoli ruščine in Rusije, zato lahko že zdaj povem, da boste v prihodnosti pri meni spet lahko brali kaj na to temo.

Zdaj veste. Se beremo. ;)