Ljubljana

Verjamem, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Pa ne samo zato, ker mi je to že večkrat rekla moja mama, ampak sem to doživela tudi sama. Res je, da nas določene situacije, zgodbe, knjige, muzika, ljudje itd. najdejo v trenutku, ko jih resnično potrebujemo. Včasih to milost prepoznamo hitro, spet drugič za to potrebujemo nekaj več časa.

Po vseh poslanih prijavah na razpise, treniranju potrpežljivosti, ko sem se včasih že spraševala, kaj delam narobe, da ne najdem službe, me je našel razpis za sodelavko v agenciji Virtua PR. Prvič, ko sem ga videla, sem si mislila: “Oh, brez veze, jaz nisem dovolj dobra za njih.” Z razpisom sem se srečala še nekaj krat in šele, ko se je en dan pred koncem prijav razpis znašel še v mojem e-nabiralniku, me je nekaj tako močno nagovorilo, da sem si rekla: “Glej, Katarina, prijavi se. Kar bo, pa bo. Slabše od tega, da te zavrnejo, pač ne more biti.”

Kmalu po oddaji prijave sva se z