V začetku oktobra sva se odpravila na službeno-dopustniški potep v prestolnico naših južnih sosedov. Čeprav sem bila v Zagrebu že prej, prvič, ko smo šli na razstavo ruske avantgarde, drugič pa smo Klovićeve dvore obiskali v času, ko so v tem nekdaj jezuitskem samostanu razstavljali dela Marca Chagalla, se mi je zdelo, da bi si ga morala enkrat ogledati čisto turistično. Tokrat se mi je ponudila priložnost, da skočim čez plot za prispevek v novi rubriki, ki so jo septembra uvedli v reviji Potepanja. Preden sva se odpeljala, sem podrobno pregledala zagrebške informacije na vseh mogočih spletnih straneh, obiskala sem ljubljanski sedež Hrvaške turistične skupnosti, kjer so mi dali zemljevid mesta, v Zagrebu sem se oglasila na lokalnem TIC-u, potem pa sem po čem zanimivem povprašala še natakarja, ki nama je postregel s kavo.

Med srkanjem kapučina sva se odločila, da si bova najprej ogledala center mesta in bolj na hitro obiskala glavne znamenitosti, potem sva se odpravila na sprehod po parku Maksimir in se za konec ustavila še v športno-rekreacijskem centru Jarun. Več podrobnosti o izletu si lahko preberete v naslednjih Potepanjih, ki izidejo (če prav vem) 28. oktobra. Tukaj sem objavila le nekaj fotografij, ki so nastale med potepanjem, a jih v tiskani verziji ne bo.

Na koncu najinega enodnevnega izleta sva se strinjala, da si je za to, da bi lahko Zagreb res doživeli, ne samo videli, treba vzeti vsaj 3 dni. Če imate radi naravo, pa kakšen dan več, ker zagrebška okolica z goro Medvednico ponuja polno zanimivih možnosti za rekreacijo. Če mi verjamete, si poglejte