Wicked Crew so v Orto baru ‘odrepali’ zadnje besede

Ne vem, kdaj bom šla spet v Orto bar na koncert, kjer te ponavadi oberejo trikrat. Najprej moraš plačati karto za koncert, kar se mi zdi razumljivo, kljub temu, da se kdaj pa kdaj najde celo brezplačen koncert. Potem, ko nama je s sestro uspelo ‘uiti’ mimo izredno zdolgočasene gospodične, ki je sedela v garderobi, sta naju nazaj k njej poslala varnostnika. “Punce, jakne bo treba oddat.” V moji glavi pa se je spet odvil val vseh mogočih kletvic, ki so letele na orto glupo oderuško Orto politiko … “če imaš bundo, nam moraš plačati en evro (naj spomnim, to je bivših 240 tolarjev!), da ti jo obesimo na obešalnik, ki, seveda, sprejme samo ENO bundo,” dve bi najbrž že zlomili ubogi kaveljček. “Ja, taka so pravila,” je rekel zdolgočasen deklič v garderobi. Tretjič sem jim dala denar za pijačo (no, tokrat me je častila sestra, hvala).

Najbrž ne bom prav nič prizadeta, ko/če totalno kapitalistično orientirani rock bar Orto podrejo. Včasih mi je bila misel na to, da ‘nam’ bodo zrušili zanimiv bar grozna, sedaj pa me ne gane več. O tem, kako butasto spletno stran ima Orto bar v 21. stoletju, pa je pisal že Gyzar.

“Are we loud enuff?” (link do njihovih mp3jev)

Moj povod za ponovni obisk Orta, je bil koncert benda Wicked Crew, ki že kar nekaj let ne obstaja več, ampak so se fantje odločili, da bodo izvedli še zadnji, poslovilni koncert v Ortu, kjer so svoje koncertiranje tudi začeli. Baje se je to zgodilo pred osmimi leti.

Pred nastopom Vinija, Risa, Matica in bobnarja, čigar imena ne vem, ((Bobnarja, ki se jim je pridružil, so si sposodili pri Barely legal, njihove ‘originalne’ bobnarke TsaTse, pa ni bilo niti med občinstvom.)) nas je ogreval projekt kitarista Risa, Barely legal. O tem, kako me sploh niso ogreli, ne bom pisala. So pač še premlad bend, pevka Maja, če sem si prav zapomnila njeno ime, se bo morala se marsikaj naučiti o koketiranju s publiko, predvsem pa ji med petjem manjka energija, ki je večina naših pevk, roko na srce, nima. A je res tako težko čutit in to pokazat tudi s petjem oz. z glasom? (Nasvet za punce-pevke, no, tudi kakšnemu pevcu ne bi škodilo: Zelo, ampak res ZELO dober interpret v tej sceni je Maynard James Keenan: Tool, A Perfect Circle, Puscifer.)

“I feel like a hollow man …”

Na ‘zvezde’ večera, ki so jih na spletni strani Orta poimenovali z “legendarna ljubljanska skupina Wicked crew, ki igra HIP-HOP NUMETALl”, smo morali še malo počakati. Potem so se postrojili na odru in odigrali svojih nekaj komadov. Simpatično. Ozvočenje je bilo sicer za mene preglasno, saj še kar nekaj časa po koncertu sploh nisem dobro slišala 😕 Drugače pa sem se najbolj zabavala ob misli, da sem bila dejansko tri tedne njihova backvokalistka in sem jih spoznavala tudi v ljubljanskem podzemlju, v zavetju nekega zaklonišča.

“Try to think”

Medtem ko sem se z nasmehom na obrazu mirno naslanjala ob stransko mizico, sem pred/pod odrom videla tudi Hada, ki je podobe benda lovil v svoj objektiv. Ko sta se najina pogleda ujela, sva si še nazdravila, kot se za nas, pripadnike blogerske sekte tudi spodobi 😆 Na drugi strani lokala se je ob stransko mizico naslanjal tudi Kobrowsky. Ker nisem vedela, če bi se me spomnil, nisem šla do njega. In niti njegove kobrowščine se še nisem naučila, tako da se najbrž ne bi niti razumela 😀 Zato sem raje še jaz iz torbe potegnila svoj fotoaparat in naredila nekaj fotk.

Vini je na koncu že spodbujal svoje fante, da bi se čez dve leti spet zbrali na koncertu ob deseti obletnici. Si predstavljam, da ga je oder spet navdušil, vsaj videti je bilo, da zelo uživa tam gor 🙂 Zanimiv zaključek 8. marca, kljub temu, da koncert ni bil pretirano romantičen. Drugo leto za dan žena pa na koncert slovenske primadone ali Eroike … če verjamete 🙂