Kultur shock oz. kulturni šok dobesedno

Razmišljam katera beseda bi najbolje opisala včerajšnji večer pred KUDom Franceta Prešerna … Kulturno? Šokantno? Balkansko? Slovansko? Glasno? Plesno? Odlično? Fenomenalno? Ne vem. Naj si vsak, ki je kadarkoli imel priložnost hkrati videti in slišati Kultur shock, izbere oz. najde svoj opis. Jaz vzamem vse-v-enem!

Kultur shock na Trnfestu 08 ((Za slike je poskrbel Piroman.))

Ker glasbe skupine z vseh vetrov, ki ima sedež v Seattlu (ZDA), nisem prav dobro poznala (poslušala sem nekaj komadov na njihovi Myspace strani, na koncert, ki so ga ekskluzivno posneli za radio Študent, sem pa pozabila in sem ujela samo pikico predzadnjega in zadnji komad), nisem imela kakšnih posebnih pričakovanj. Včasih je tako še bolje.

Na njihov koncert na Trnfestu me je zvabilo dejstvo, da so po zasedbi nekaj podobnega kot Gogol Bordello, ki so me več kot navdušili na koncertu v Mediaparku. Če bi se morala odločiti kdo od omenjenih bendov mi je boljši, bi izbrala Gogolje. In sicer iz dveh razlogov 1) zato, ker sem bila v Jugoslaviji prisotna samo 10 let in je praktično nisem okusila; zaenkrat pa mi še tudi ni uspelo uresničiti želje, da bi si območje bivše Juge res dobro ogledala in se seznanila z njim, in 2) zato, ker sem v Rusiji preživela tri mesece in mi je nakako zlezla pod kožo. Gogol Bordello pa so vseeno bolj ruski (najbolj z občasnim petjem v ruščini). Se mi pa zdi, da so tudi bolj “ciganski”, če bi se temu lahko tako reklo. Kultur shock se mi zdijo pa zelo balkanski, ampak ne slabšalno balkanski, da ne bo pomote 😉

Med koncertom, ki je bil poln balkanskih melodij in ritmov pomešanih z drugimi zvrstmi glasbe, ki so mi tudi pri srcu, sem razmišljala o svoji slovanski duši. Vem, da se tole mogoče bere malo smešno, ampak naj razložim …

Med odraščanjem sem se veliko bolj kot z jugom srečevala s severom in zahodom. Kasneje sem celo sanjala o tem, kako bom šla v ZDA in živela tam, ampak ZDA zaenkrat še nisem videla in me v bistvu sploh več ne vleče tja. Študij me je tako ali tako odpeljal čisto na vzhod, kar se je zgodilo bolj po “nesreči” in ker sem hotela biti drugačna, kot zaradi česarkoli drugega. Potem sem lani pristala v Rusiji. Ko sem prišla nazaj, sem vse bolj čutila, da me pravzaprav slovanski vzhod in jug zelo privlačita. Ne samo, da me privlačita, ampak čutim neke vrste pripadnost do teh narodov. Zanimiv občutek. Zato si tudi zelo želim raziskati oz. obiskati še kakšen del sveta, poseljen s Slovani.

Vsekakor pa odkrivanje moje slovanske duše, ki jo še vedno vleče tudi na zahod in sever, nima nobene prave veze s koncertom Kultur shock, kjer se je pelo, ploskalo, kričalo in zelo veliko plesalo. Všeč mi je bil občutek, da uživamo prav vsi – mladi in malo manj mladi pod odrom in tudi bend na odru. Medtem ko smo z bujanjem z odra podili Ano Marijo, ki nam je nekaj minut pred 22h prišla povedat, da je s predstavo konec, so člani Kultur shocka prišli nazaj na oder in nam postregli še z drugim bisom in tako z zadnjim cukrčkom, kar se mi zdi, da je bil še en dokaz, da smo jim bili všeč 😎

Edina stvar, ki me je na koncertu motila, je bila glasnost. Na momente je bilo tako glasno, da so se zvoki inštrumentov pomešali v navaden šum. Še ko sem se ulegla v posteljo, mi je piskalo v ušesih. Ampak sem preživela, tako kot že nekajkrat prej. Moram se samo spomniti neprijetnega piskanja, ko bom šla naslednjič mimo lekarne, da si grem po čepke za ušesa, o čemer razmišljam že nekaj let 🙂

Naj za konec ponovim, da je bil drugače koncert res fantastičen in navdušujoč. Zanimivo je bilo tudi po koncertu, ko smo se dobili s Človekom in nekaterimi njegovimi kolegi/prijatelji/sodelavci. Pike in MaMlaza, ki naj bi bila tudi tam, na žalost nismo videli. Pa na pikniku 😉

Za vse, ki bi radi videli kulturni šok Kultur shock, pa vam včeraj ni uspelo … danes (2.8.) igrajo v MKK v Črnomlju, 11.8. pa še v Kopru na festivalu Koperground. Drugače je pa pevec Srdjan Jevđević a.k.a. Gino Banana povedal, da se v Slovenijo vračajo januarja, ko bodo imeli promocijo novega albuma. Se že veselim! 😀