In malo tudi od Kajekaje 🙂
Že celo leto sanjam o tem, da bo letos pa res treba kupiti nov plašč, ker moj stari, ki me je grel zadnje tri ali celo štiri jeseni in pomladi, že ni več podoben lepemu žametnemu plašču, kakršen je bil. Samo jaz tako ne rada hodim po trgovinah za oblačili. Predvsem takrat, ko nekaj res potrebujem. In plašč res potrebujem.
Že večkrat sem razmišljala, da bi morala kdaj na kakšen tečaj šivanja, da bi se naučila sešiti kaj zase. To mora biti tako super, če zna človek sešiti nekaj, kar si želi in zamisli. A, ker še ne znam šivati, sem se spomnila na Kajokajo, ki si je pred kratkim omislila šivalni stroj in sedaj z njegovo pomočjo ustvarja zelo zanimive in tudi zelo uporabne stvari. Tako bo sedaj izpod njenih spretnih prstov nastal tudi moj novi plašč.
S Kajokajo sva se dobili v Bikofeju. Brez pijače. Ker naju nihče ni postregel, sva po Gorenjsko varčevali z denarjem 🙄
Kajakaja je punca od fare! Deklič s 1000 in enim talentom. Simpatična, zabavna, polna znanja in konkretnih predlogov, ki jih je na malo večjem kosu papirja pred mano uspela skicirati še preden je uspela tudi razložiti, kaj misli. Jaz pa sem poskušala razumeti njene ideje in se v mislih oblačiti v različne kroje in barve plaščev.
Na koncu (beri: v dobre pol ure) sva le prišli do nekih zaključkov. Zdaj nama je približno jasno, kateri kroj bo Kajakaja predelala zame in tudi kakšen naj bi bil končni rezultat. Tudi igre z detajli ne bo manjkalo 🙂
Do takrat, da Kajakaja zriše kroj in plašč spravi tudi v konkretnejšo obliko na slabšem blagu, bom jaz še naprej brskala po spletu za slikami zanimivih krojev ali česa zanimivega in skrbela za to, da bo moje telo lep obešalnik. Poleg joge mi bo v pomoč še posebni zeliščni čaj, ki mi ga je pred srečanjem s Kajokajo prodal opis vsebine in okusna embalaža Teekanne. Nikoli ne podcenjujmo psihologije 😉
Nadaljnja poročila o zbiranju in kupovanju materiala ter o samem nastajanju bodo še sledila 🙂
Zdaj sem se spomnila … to bo moja nagrada sami sebi za prvo diplomo! In za uspešen začetek opravljanja vozniškega izpita. Ja.
si me tok pohval’la, da mi je že kar nerodn. in ja, ta drug victoria’s secret plašč!!!!! totalno kjut. pa še sklada se z mojo risbo. js mislm da je to to!!!
če kje najdete kakšne pametne kroje, ki bodo razumljivi totalnemu laiku, ki zna šivati sam torbice, se priporočam 🙂
Kajakaja, vse, kar sem napisala o tebi, je čista resnica!!! 🙂
Coprnca, poglej si kakšno Burdo. V papirnati varianti imaš vedno navodila kako se česa lotiš na splošno, potem pa je razložen še vsak kroj iz revije posebej. Kako to potem deluje v resnici, pa nimam pojma 🙄 Več ti bo sigurno znala povedati Kajakaja 🙂
kajakaja je res “Deklič s 1000 in enim talentom. Simpatična, zabavna, polna znanja.”
plašč izpod njenih rok bo ziher za zavidat in se slinit. kandela, daj, da se boš pokazala v njem. 😉
P e p e r m i n t, obljubim, da bom pokazala (vsaj) plašč 😉
hej, a bi lahko vidli slikco zdej?:) že neki časa čekiram blog, pa nič nisem še zasledila:D
Hej, Urša. Slikce ne moreš videti, ker se od tega prispevka ni zgodilo še nič v smeri realizacije, tako da … Mogoče pride na pomlad, če bo Kajakaja, ki je zelo zaposlen deklič, našla čas. Ko/če bo kaj, se bom pa rade volje pohvalila 😉
js pa tak vneto čekiram obe strani:) všeč so mi ideje kajekaje, pa me je zanimal, kako kej izgledajo njene oblekce:)
bom pa počakala na realizacijo, pa jo morda potem kontaktiram..:)
sram me je … ampak … mam na veliko napisan in vsak dan mislim na njega =) samo na faksu so se letos odločili, da ne bo nihče mel življenja izven faksa… tak da ob prostem času spim =) hhh … bo pa i n takrat bo fenomenalen =) k se bom ekstra potrudla =)