V Trubarjevo hišo literature, ki se je v strogem centru Ljubljane, na Stritarjevi 7, odprla v začetku septembra 2010, sem prvič vstopila zaradi privilegija, da sem med peščico srečnežev uspela dobiti vstopnico za koncert glasbenice Scout Niblett. Večer je bil enostavno pravljičen. Prava glasbena poslastica, ki mi bo vsekakor ostala v spominu.
Koncert je bil poseben prav v vseh pogledih. Majhen prostor z 80 ljudmi, brez odra, ki bi delal fizično razliko med nadvse zanimivo, odlično glasbenico in publiko. Vse to je poskrbelo za izjemno posebno vzdušje, v katerem smo se – vsaj na začetku se je zdelo tako – vsi počutili nekoliko zmedeno. Tudi Scout je rekla, da se počuti nekam čudno. Predvsem zaradi tega, ker nastopa sama, ponavadi pa jo spremlja bobnar ((pogovor med Scout in njenim bobnarjem o njegovi kitari, ki jo je ta večer igrala skavtinja, lahko slišite na videu s koncerta)), ki pa se je ta večer prelevil v del publike.
Dobro uro smo poslušali minimalistične zvoke električne kitare, ki jih je dopolnjeval izjemen glas pevke, s katerim je napolnila vse kotičke tistih nekaj sob, ki sestavljajo Trubarjevo hišo literature.
Z vsako dodatno minuto se je zdelo, da smo bolj sproščeni. Vsaj jaz sem bila. Nekateri spredaj so se že takoj usedli na tla, drugi smo se naslanjali na stene, tretji so tisto dobro uro prestali brez opore. In to je bil eden redkih koncertov, ko sem si zaželela, da bi ga lahko poslušala iz udobnega naslanjača in uživala. Glasba se mi je na trenutke zdela sicer nekoliko počasna, primerna za glasbeno kuliso, ki človeka spremlja pri kakšnem delu, a vseeno je Scout vedno znova presenečala in me vabila nazaj iz sanjarjenja. Saj ne vem, kaj se mi je na trenutke podilo po glavi, vem samo, da sem včasih nekam odplavala in da je bilo zelo prijetno in osvobajajoče.
Kaj več o koncertu ne znam napisati. Konkretnejše in bolj glasbeno usmerjene prispevke o Scout Niblett in njeni godbi, si preberite na strani radia Študent ((na tej povezavi lahko poslušate oddajo DJ Grafiti, v kateri je Matjaž Volkar podrobno predstavil Scout Niblett)) – žal edinega radia pri nas, ki si upa vrteti tudi tako glasbo.
Prave glasbene recenzije so se meni vedno zdele nekaj, česar sama nikoli ne bom znala napisati. Če nič drugega, me je preveč odneslo stran od muzike in vedno znova se zavedam, da edini substanci, s katero sem bila kdajkoli nekoliko zasvojena, namenjam premalo časa. Kaj hočem … Me je pač zaneslo v druge vode. Zato sem zdaj še toliko bolj hvaležna za vse priložnosti, kot je bila ta. Takrat se mi zdi, da ponovno odkrijem sebe in se znova zavem, da bo glasba vedno nekaj, s čimer se bom pustila razvajati.
Manjkale so samo drobne bele snežinke …
Več fotografij s koncerta in iz Trubarjeve hiše si lahko ogledate v fotogaleriji Aleša Rose.
Žal nisem utegnil pridet pogledat. 🙁
Morda sem čuden, ampak ugotovil sem, da se mi ‘Scout’ zdi lepo žensko ime. 😀
Pris, pa naslednjič. Buba se je že nekaj hvalila, da bo naslednjič lahko s Scout igral tudi bobnar 🙂 Tukaj bobnov niso pustili, ker bi bili preglasni, zato je moral bobnar samo poslušati 🙂
Scout je zanimivo ime. Samo mene malo preveč spominja na skavte. Da ne bo pomote … čisto nič nimam proti njim, jih poznam kar nekaj in so prav v redu ljudje. No, saj je Scout tudi 😉
Ja, bilo je čarobno. Tisto okno na zadnji fotki je tudi meni padlo v oko .. Prekratko je bilo .. In ja, skavti smo kul ljudje 🙂
super.
sem jo šla “po-utube-at” in našla še par novih favoritk…recimo Holly Throsby