Kako lepo je, ko oba z možem najdeva čas, da odpeljeva ven najina fanta. Po popolnem popoldnevu, ko smo skupaj nabrali pol košare čemaža in takoj po vrnitvi domov uspeli narediti še čemažev pesto, sanjam, kako bo vsako naslednje leto še lepše. Lahko si bomo privoščili daljše izlete v naravo, skupaj bomo nabrali še več odličnih začimb. Moji letošnji začimbno-nabiralniški načrti pa poleg čemaža vključujejo še materino dušico, šentjanževke, arniko, bezeg in koprive. Upam, da nam uspe. 🙂

Kako naredimo domač pesto? Malo sem brskala po internetu in na koncu ugotovila, da očitno obstaja neke vrste univerzalni recept za pesto. Torej, 100 g drobno nasekljanega zelišča, ki mu dodaš nekaj soli in ga zaliješ z 1 dl hladno stiskanega olja. Pišejo, da je najbolj uporabno oljčno olje.

Kaj potrebujemo za čemažev pesto?

  • 100 g čemaža,
  • 1 dl olja,
  • sol (jaz sem dodala himalajsko sol) in
  • trobentice.

Čemaž in trobentice sem najprej stehtala, da sem vedela, koliko olja potrebujem. Potem sem čemaževe liste in cvetove trobentic nasekljala v sekljalniku, zalila z oljem, dodala še nekaj soli in vse skupaj dobro premešala. Soli sem dala bolj malo, ker nisem ljubiteljica preslane hrane. Sol sicer mora biti, a se pri njej vseeno skušam držati pravila, manj je več, saj premalo slano hrano vedno lahko dosoliš kasneje, preslani hrani pa soli ne moreš odvzeti. Upam, da to ne bo vplivalo na shranjevanje pesta in bi se zaradi premalo soli slučajno pokvaril …

Pesto sem dobro premešala in ga shranila v manjše kozarčke. Pri tem sem ga skušala čim bolj potlačiti v kozarce, da vmes ne bi bilo preveč zraka. Na koncu pa sem površino čemaža zalila še z nekaj dodatnega olja. Tako. Zdaj moram poskrbeti samo še za to, da bomo to zelišče, ki ima sicer zelo močan vonj po česnu – ni čudno, da ga imenujejo divji česen – pridno jedli in izkoristili vse njegove dobre lastnosti. Več o čemažu ali divjem česnu pa si lahko preberete na kakšni drugi spletni strani.