Ekskluzivno! Vlado Kreslin – Cesta

Novi plošček Vlada Kreslina, ki ga boste v trgovinah lahko kupili šele od 31. avgusta naprej, si jaz že dva dneva veselo vrtim 😉

Kot sem že napisala, sva s Pi.Romanom album Cesta dobila od Gala Gjurina, ki se je nanj podpisal kot producent in snemalec. Multitalent Gal je na tej plošči med drugim tudi marsikaj zaigral in zapel.

Sama se kljub temu, da kar dosti spremljam glasbeno sceno, ne čutim dovolj sposobna, da bi napisala pravo recenzijo cd-ja. Bom pa držala obljubo in vseeno napisala nekaj mojih čisto osebnih misli v zvezi s ploščo.

Priznam, da nikoli nisem tako zelo navdušeno spremljala Kreslinove muzike, ki pa mi je od vseh treh »in-ov« še najbolj všeč. Lovšin je skoraj tak kot Kingston (eno-in-isto-non-stop), Predin se mi zdi pa malo preveč vzvišen in tudi njegova glasba se mi ne zdi nič posebnega. (Mi je pa bilo všeč, ko je sodeloval z Mar Django Quartetom.)

Pri Kreslinu mi je všeč predvsem, kar je delal prej z Martinom Krpanom in z Beltinško bando. Potem pa je bilo vse skupaj za mene, ki imam raje malo bolj energično in »trdo rokersko« glasbo, ((Glej mojo blogrolo 😉 )) malo preveč mirno in dolgočasno. Spremljala sem ga večinoma samo preko radijskih valov 😀

Ploščo Cesta sem poskusila poslušati čimbolj natančno. Predvsem zato, da bom res lahko napisala kaj pametnega … Sem pa včeraj kot naročeno v reviji Ognjišče našla tudi intervju Mateja Erjavca z Vladom Kreslinom. Govorila sta o »izhajajoči plošči«, zato si bom drznila nekaj Kreslinovih misli o albumu izposoditi kar tam.

Plošča je razdeljena na dva dela. Prvi del se imenuje Cesta in vsebuje najnovejše Kreslinove pesmi, med katerimi najdemo tudi dva zelo lepa dueta (Abel in Kajn s Severo Gjurin in Kakor zvezdi na nebu z Neisho). Drugi del, z naslovom Križišča, pa vam bo postregel s priredbami in dueti, ki ste jih mogoče že slišali. Sedaj so vse te pesmi zbrane na enem ploščku. Med njimi so ponarodela pesem koroških Slovencev v Avstriji Rož, Podjuna, Zila, duet z Neisho Njen trenutek prihaja in Rulet, duet z Draženom Turino-Šajeto.

Na Erjavčevo vprašanje: Kateri je pravi Kreslin, kot ga ti vidiš, Kreslin odgovarja, da je rad to, kar mu v nekem trenutku najbolj paše. »Kreslin, kot ga jaz vidim, se najbolj približa samemu sebi v akustičnem rocku z več ali manj angažiranimi besedili. Včasih mi bolj ustreza malce bolj glasna plošča, spet drugič nekoliko bolj tiha, kot je recimo Namesto koga roža cveti. S tole zadnjo ploščo sem sedaj spet v obdobju, ko se mi zdi, da moram kaj povedati bolj na tiho.«

Cesta je res bolj mirna plošča. Glasba je polna nekih čudovitih, čistih zvokov, ki pričarajo lepo, srečno, mogoče celo rahlo melanholično vzdušje. Ob njej si mirne duše zvečer prižgete svečko, se nekam udobno zleknete in uživate v glasbi. Če ste bolj romantična duša, si trenutke ob glasbi polepšajte še z nekom, ki ga imate radi 😉

Besedila so preprosta in govorijo o življenju, ki ga živimo vsak dan. Na to se navezujejo tudi Kreslinove besede z intervjuja, ko govori o tem, da se moramo bolj zavedati kdo smo, saj »imamo Slovenci pomanjkanje samospoštovanja svojih korenin in svojega bistva ( …) Kdaj pa kdaj prav načrtno posegam nazaj, da se zavemo tudi na ta način sami sebe in se ne pustimo podvreči katastrofi, ki jo prinaša potrošništvo. O tem govori tudi besedilo pesmi Novo, novejše, najnovejše.«

Po radiih ste lahko že slišali novo oz. najnovejšo skladbo z naslovom Z Goričkega v Piran ((To je tudi pot po kateri se bo Vlado odpravil na dvodnevno turnejo. “Na avtobusu bo neke vrste mobilni band. Ko pridemo do kakšne gostilne, bomo zaigrali s kakšnimi domačimi skupinami, kjer bodo oni zaigrali svojo verzijo Z Goričkega v Piran. V Mariboru bo z nami skupina Marzla vada, v Celju Carpe Diem, v Postojni Ana Pupedan, v Piranu skupina Zmelkow. To je neke vrste povezovanje med nami na tej cesti. Prvi dan začnemo v Strukovcih, potem Maribor in Celje. Drugi dan Ljubljana, Postojna, Piran. Drugi dan zaključimo z velikim koncertom v Portoroškem avditoriu 31. avgusta.”)) Da ne bom preveč nakladala, o tem kakšna je glasba na zadnji Vladovi plošči, mi je Gal dovolil, da vam lahko za posladek ekskluzivno postrežem še z naslovno skladbo Cesta.

Za konec pa še: »Gau, ni mi žau, da sm te pocukala za rokau!« Najlepša hvala! Vlado, tebi želim pa uspešno avtobusno turnejo!