Ker se točnega zaporedja dogodkov ne spomnim več najbolje, 🙄 bom še enkrat na hitro poškilila na program in potem napisala kako smo se imeli tista dva oblačna dneva v lepi Pragi …
Po zajtrku, ki smo ga imeli v hotelu Buly, smo se odpravili naprej proti Pragi. Še preden smo odrinili, smo našemu šoferju, ki je bil drugače super dečko, povedali, da glasbe, ki jo je izbral za pot do češke prestolnice, nočemo poslušali. Šofer nam je namreč vsakič, ko smo se kam peljali, vrtel glasbo po svojem izboru. Tisti dan je pod njegove roke prišel plošček z narodno zabavno muziko, kar pa nam ni bilo najbolj po godu. To smo mu tudi povedali in ko smo se še bolj začeli pritoževati nad Saško Lendero, ki spet ni hotela na kolena, nas je uslišal.
Karlov most … najprej z avtobusa
Ko smo prišli v Prago je bila naša prva postaja njihova Filozofska fakulteta, kjer naj bi se dobili s petimi študenti slovenistike in po predavanju o sodobni češki literaturi odšli na skupno kosilo ter na ogled mesta. Tisti “tujci”, ki ne razumemo češčine, smo se odločili, da bomo ta program prikrojili lastnim interesom, s čimer se je strinjala tudi naša vodička Jana. Zato smo se po hitrem ogledu njihovega FF-ja odpravili na raziskovanje mesta.
v Pragi imajo pa tramvaje, ha ha
Pot nas je najprej vodila do trgovine, kjer smo se opremili s pijačo in raznimi prigrizki. Po odličnem kosilu v eni od mnogih italijanskih restavracij smo se odpravili do Karlovega mosta, kjer je mrgolelo turistov. Med vso to množico smo se počasi in vztrajno prebijali čez. Vmes smo se ustavili še ob nekaterih stojnicah, kjer sem jaz občudovala predvsem zanimiv, pisan nakit. Kupila nisem nič. Iz dveh razlogov … prvič, ker so bile cene zelo konkretne (beri: visoke) in drugič, ker vem, da sem nora na barve in tudi na nakit, ki pa ga skoraj nikoli ne nosim. Zato ga vedno občudujem toliko časa, da se oglasi moja pamet in mi namigne, da je te stvari brezveze kopičiti v nekih škatlicah in jih dati nase 2-krat, 3-krat na leto. Potem zavzdihnem in grem naprej …
Karlov most … drugič … v daljavi
vhod na Karlov most … temnopolti mornarji so nas vabili na vožnjo z ladjo po Vltavi
Pri enem od kipov, ki krasijo most, sva se s Pi.Romanom ustavila in on se je spomnil, da bi lahko posnela kratek filmček. Dobro, dajva! Jaz se pripravim, on reče, da snema, jaz govorim in razlagam, on snema … Konec. No, pa poglejva … namesto filmčka sta bili samo dve sliki. Začetek in konec. Super! “Daj, bova še enkrat!” začne Pi.Roman. In na koncu me je prepričal. ((Filmčka ne bom objavljala, ker mislim, da je dovolj slik in včasih te povejo več kot filmi. Vsaj meni. ))
turistična gneča na Karlovem mostu
Karlov most Karlov most Karlov most Karlov most Karlov most Karlov most …
Po sprehodu čez Karlov most sva se potikala še po nekaterih malo bolj stranskih in zato tudi bolj praznih ulicah. Ustavila sva se na bregu Vltave, poslikala labode in most še z druge perspektive 🙂 Med potjo nazaj do FF-ja sva kupila še nekaj razglednic.
turistični ogled Prage s sedežev oldtimerja
Kandela in Pi.Roman s Karlovim mostom v ozadju ali Karlov most še zadnjič 😀
Ko smo se spet dobili skupaj, smo izvedeli, da čeških študentov slovenščine sploh ni bilo, ker so imeli neke počitnice, predavanje o literaturi je bilo pa baje tudi bolj slabo. Tako, da nismo zamudili nič pomembnega.
samotni ribič med ladjami na Vltavi
Naslednja točka na našem programu je bil sprehod do avtobusa, kjer smo prevzeli prtljago in jo odnesli in odvlekli do hostla. Promet v Pragi je zelo neprijazen za (tuje) avtobuse. Zato nas šofer ni mogel odpeljati do hostla, ampak smo morali stvari do tja kar lepo odnesti. Jaz sem bila tokrat v privilegiranem položaju, ker je najin skupni kovček za sabo vlekel Pi.Roman 🙂
Takoj zatem, ko smo se namestili v hostlu smo odšli v bližnje gledališče in si ogledali dve kratki igri. No, saj je bilo kar zanimivo, čeprav mi ni bilo najbolj jasno, kaj so nam hoteli povedati …
roke so se mi tresle še preden smo vstopili na alternativno območje 😉
tako sva potem nazdravila … Urša, hvala, da si bila fotograf
Večer je bil prepuščen našim željam. Hodili smo malo naokoli, si ogledali enega izmed trgov, malo poslikali nočno Prago in se znašli pred nekim alternativnim območjem. Malo smo se sprehodili naokoli in se na koncu podali v globino, kjer se je skrival nek lokal. Lepo smo pozdravili, se usedli, in si naročili pivo. Potem se je Pi.Roman odločil, da bo poskusil absint. ((Bom nekaj več na to temo napisala v naslednjem prispevku, ker se mi zdi, da sem že malo dolga. )) Saj veste … to je tista zelenkasta pijača z ogromno količino alkohola, ki so jo baje v velikih količinah uživali nekateri umetniki. Baje jo pije tudi Marilyn Manson …
Večer smo zaključili v baru v hostlu.
s pomočjo računalnika in zemljevida smo iskali lokacije zanimivih lokalov
kot vedno nisi razočarala. 🙂
včasih, ko smo potovali o svetu, smo meli samo zemljevid, in če si hotu dober lokal, si mogu skoraj v vasakega zavit, ker na zemljevidih ni bilo slik.. zdej pa pokukaš v računalnik, ker ima skor že vsak pajzlc spletno stran 🙂
Joj. Prelepo. 🙂
Joj kako zavidam…upam, da tudi sam enkrat užijem lepote Prage.
Še sreča, da je bil Pi.Roman s teboj… Sicer bi ušla s črnimi mornarji 🙂 To sem že nekje slišal 🙂
Absint… jao… kako se je končalo? Ali je bil zmeren?
@Chef: Pa saj me ja poznaš! 😆 Sem si ga pa prinesel eno flaško domov. Bi poskusil? Menjam, recimo za … eno Masajko? 😀
Najprej hvala za pohvale vsem, ki ste mi jih namenili 😀
Chef, ne maram “guncanja”. Njihove ladjice pa sigurno niso tako velike, da ne bi občutila zibanja … O absintu pa … boš že prebral 😉
Potem pa eno vprašanje za Pi.Romana … Kam bova pa dala Masajko, če je že za naju bolj malo prostora? Klet je že tudi nabasana z raznimi škatlami, balkona pa tudi nimava …
@Kandela: Lovci smo osredotočeni na EN cilj. In ne mislimo tako daleč naprej. Pozabla? 😀
Pi.Roman, in na kateri cilj si osredotočen sedaj? Na Masajko? 😀
Ni problema, Masajke so vajene poligamije!
Absint? Ne, hvala
Chef, Masajke so že navajene poligamije, samo jaz sem Slovenka in še Gorenjka po vrhu. Njega pa sploh nočem deliti 😛
Glede absinta pa … jaz nikogar v nič ne silim. Kaj pa pivo? 😆
vama je uspelo priti v alternative arejo?
ko smo bili mi v pragi (tiste tri uboge urce), smo preiskali vse mozne koticke, kje bi lahko vstopili…a ob 9-ih dopoldne verjetno alternativa se spi (mo) 😉
luštno 😉
očitno so tudi tebe očarale staromestske namesti by night
http://danaja.blog.siol.net/2007/03/03/sprehod-po-pragi/
Uuu, ful lepe fotke… Pisana je tale Praga… Imam jo v mislih za eno naslednjih destinacij.
[…] Praga – prvič […]
[…] določen krog ljudi. Na to se je spomnila tudi najina prijateljica, ki sva jo lani spoznala v Pragi. Na naju se je obrnila s prošnjo, da bi ji pomagala pridobiti nekaj prostovoljcev, ki bo […]
[…] metrov nad Majno. Pred nama utrdba, na desni strani pa mogočen kamnit most, ki močno spominja na Karlov most v Pragi. Povzpela sva se nanj in naenkrat sva se znašla v najbolj turističnem delu mesta, ki sva ga […]
Uf, ne vem in ne morem iskat po tvojih zapisih, ampak absint je mogoče poskusit v Ljubljani pri Zelenem zajcu, poleg cerkve Sv. Jakoba na začetku Karlovške. V mnogih državah je prepovedan, a če se mu odstrani halucinogena snov (se ne spomnim, kako se ji reče), se lahko prodaja. In ta v Zelenem zajcu se prodaja.
Ps9457, ja, poznamo tega Zelenega zajca 🙂 Samo meni tako ali tako ni do te zelene pijače.