Ko človeka napade pomanjkanje sladkorja, ima najmanj dve možnosti, kako rešiti ‘problem’. Lahko se odpravi v trgovino po nekaj že pečenega ali po sestavine za nekaj, kar si bo naredil sam. Sicer to lahko vzame veliko časa, ampak vedenje, da si sposoben nekaj narediti tudi sam, je lahko še slajše od same sladice 😀
Gospa tašča je tokrat podarila listek, na katerem je bilo napisano navodilo, kako narediti razpokane piškote. Vse skupaj naj bi bilo zelo enostavno in dokaj hitro. Ob naslednjem sladkornem napadu sva recept seveda preizkusila.
Vse sestavine sva pokupčkala na mizo in začela z razbijanjem jajc. Beljak, ki sva ga ločila od rumenjaka, sva za nekaj časa postavila v hladilnik in kasneje, ko je bilo vse ostalo že zmešano oz. pregneteno, iz njega stepla trd sneg, da sva ga vmešala v maso.
Sestavine je treba pregnesti kar z roko, ker je tako najlažje. Preden sva v maso vmešala sneg, sva že razmišljala o tem, da sem mogoče jaz narobe prepisala recept in izpustila kaj, zaradi česar bi se sestavine lažje sprijele, saj je bilo vse skupaj zelo suho. Iz omare sem hitro izvlekla škatlo, v kateri hraniva odpadni papir, poiskala originalni listek in ponosno ugotovila, da ga nisem polomila.
‘Kroglice’ sva naredila kar z žličkami. Čeprav sva se potrudila, da bi bile kepice bolj majhne, so se v pečici kar lepo razlezle. Valjanje v sladkorju v prahu sva izpustila in ga raje nadomestila s posipanjem že pečenih piškotov.
Piškote, ki sva jih lepo zložila na pekač sva dala v na 200 stopinj segreto pečico in čakala. Po 8 minutah sva pladenj vzela ven, da preveriva, če so že pečeni. Ker so se nama zdeli še preveč mehki, sva jih porinila nazaj na vroče. To se je izkazalo za napako, do katere sva prišla, ko sva želela najino mojstrovino preizkusiti v ustih. Ne, da piškoti niso bili okusni, prav nasprotno … Ampak trdi so bili, trdi. Tako da vam polagam na srce, da jih po osmih minutah vzamete iz pečice, tudi če se vam bodo zdeli mehki 😀
V primeru, da bodo tudi vaši piškoti bolj trdi, si skuhajte janežev čaj, da jih boste pomakali vanj in trdote ne bo več čutiti 😉
DOBER TEK! 😉
u, hvala ti za tole! 😀
glih sem razmišljala, kam čem dat kokosovo moko in orehe 🙂
ooo njam:)izgledajo slastno:)Mi je zelo vsec tkole napisan recept,ko kar fotkata iz zvezka 🙂
[…] ne bo tako kot pri Gay Chefu, Kandeli in še kom, ki recepte opremijo s fotkami in podrobnimi navodili, a izkušeni kuharji boste že […]
Pika, upam, da se boš nasladkala 😉
Ninaa, hvala!
Mmmmmmmmmm…meni je pa gospa mama, tvoja gospa tašča ušla od doma za vikend in bom jo v nedeljo zvečer, ko pride moral lepo prositi, če jih naredi, da bom jih poskusil. Ker videti so super, okusni so še pa bolj. Vsaj spomin tako pravi 🙂
Uuu, lepo zgleda. Bom probal. 🙂 Samo orehov nimam pri roki. Me zanima, če lahko dam not kaj drugega… 😛
@Buba: Ti povem kaj ti bo rekla Kandela? ˝Probaj. Midva s Pi.Romanom vedno poskusiva kaj novega.˝
Homerun 😆 Imam predlog zate … kaj pa če ti presenetiš mamo in spečeš piškote, da se bosta skupaj posladkala z njimi, ko pride domov. 🙂
Buba, po moje lahko daš namesto orehov tudi npr. lešnike, zdrobljeno pistacijo ali pa kar kakšne zdrobljene piškote. Če ne pa posuši malo kruha in orehe zamenjaj z drobtinami 😉 Šala.
Nimam sestavin…žal…;)
no, pa sej veš…s klemenom sva ubrala svojo tehniko 🙂
Uuuuuu zgleda odlično… Bomo sprobal ob prvi priliki.
Imaš pa čisto prav, zame je vedenje, da si sposoben nekaj narediti tudi sam, skoraj slajše od same sladice. Povdarek je na skoraj :D.
Pri nas doma jih tud pečemo. In so eni izmed meni ljubših piškotov. Sicer jih pa kličemo kar razfukančki 🙂
wa… blagor piromanu.. prava kuharica… 😉
hej, mene pa zanima nekaj izven konteksta – slucajno zivis v siski? tvoja kuhinja (kolikor sem je uspela videti) je identicna moji v enem izmed stanovanj, v katerih sem zivela:)
Eva, ja.