God je treba proslaviti dostojno. Z biskvitom s kislo smetano.

Nekdo pri nas je imel god in ker je pri njih navada, da te dneve praznujejo, sem na to pristala tudi sama 😉 Lahko rečem, da sem imela še en razlog … Glede na to, da zadnje čase tako zelo in tako pogosto sanjam o Rusiji, sem že peti dan zamujala z darilom za dan moških. Moški praznik oz. dan zaščitnika domovine (День защитника отечества) v Rusiji praznujejo 23. februarja in je moška različica 8. marca. ((Nekaj o tem si lahko preberete tudi pri Rusalki, ki se trenutno nahaja v Peterburgu.))

Zato sem, medtem ko se je on odpravil za študijskim gradivom, poiskala zvezek s petimi recepti in se odločila, da mu spečem biskvit s kislo smetano. Vse potrebno sem našla v kuhinji …

Sestavine sem najprej zložila na mizo, da so pozirale fotografinji …

Ena od bivših cimer, ki je zelo rada pekla, mi je povedala, da naj bi bilo pecivo še boljše, če najprej razbiješ jajca, ločiš rumenjak od beljaka in potem (če imaš dovolj močan mešalnik) najprej dobro zmešaš rumenjake in sladkor. Njen nasvet upoštevam še danes. Sicer ne vem, če pomaga, ampak … 🙂 V rumenjak sem tokrat za spremembo vmešala rjav sladkor. Kljub temu ne verjamem, da je bilo pecivo zaradi barve sladkorja kaj bolj zdravo 😉

Beljak pa sem postavila v hladilnik in sneg stepla šele preden ga je bilo treba vmešati v testo.

Še preden so bile vse sestavine zmešane v tekočo rjavo maso, se je on vrnil domov. Spomnila sva se, da je skrajni čas za malico in iz hladilnika je privlekel domač savinjski želodec, ki ga je prinesel od strica. To je lahko slasten predlog kaj se da početi npr. medtem ko čakate, da se pecivo speče. Jaz sem morala počakati, da se pečica segreje na 200 stopinj.

Po okusni malici je bil čas, da testo vlijem v pekač in ga s pomočjo žlice še malo bolj enakomerno razporedim na vse strani. Potem pa … nasvidenje in … na peklensko vročino.

Če boste imeli malico še preden se boste spravili k peki, ali pa sploh ne boste čutili potrebe po hrani, lahko, medtem ko čakate da masa pod vplivom Celzija spremeni agregatno stanje, pomijete posodo, ki ste jo popacali med mešanjem sestavin.

Nekaj časa pa si prihranite za pripravo kreme iz kisle smetane, kokosa in sladkorja, ki jo boste takoj, ko bo pecivo pečeno, razmazali po njem. Jaz sem dala vanjo namesto 4 žlic sladkorja samo eno in pol. Je bilo čisto dovolj. Odvisno, kako sladkosnedni ste in koliko sladkorja smete oz. želite v svoje telo vnesti glede na vaše zdravje.

Treba je stopiti še čokolado. Jaz sem jo porabila okoli 300g. Tokrat sem varčevala tudi z margarino, ki jo damo ponavadi zraven čokolade, da se vse skupaj lepše stopi. Dokler čokolada ni bila dovolj tekoča, sem med mešanjem vanjo dodajala mleko. To se je izkazalo za pravilno odločitev tudi potem, ko je slavljenec v končni izdelek zarezal z nožem. Čokolada se ni lomila, ampak se je lepo razrezala in tudi veliko lepše se je jedla. Najbrž se tole bere malo čudno, ampak res se je lepše jedla … Kar stopila se je v ustih. mmmmmmm …

Končni izdelek izgleda na tej sliki mogoče malo bolj klavrno, ampak se moram kar pohvaliti; res mi je uspelo 🙂 Nekaj koščkov je ostalo še za danes 😀