Simpatične Francoze iz MacZde Carpate sem prvič in čisto po naključju videla pred štirimi leti na Kongresnem trgu, ko so igrali v okviru prireditev za vstop naše državice v Evropsko unijo. Nikoli mi ne bo jasno, po kakšnem naključju so se ravno oni pojavili na taki zabavi/slovesnosti.
3. maja so se ponovno vrnili v Ljubljano. Tokrat že tretjič, če sem prav seznanjena. V Gali hali, kjer se je koncert začel šele ob 23h, namesto ob 22h, kot je bilo napovedano, se nas je zbralo okoli 50.
trobenta, ki pripada pevcu skupine MacZde Carpate
oder v Gali hali
Koncert so začeli Kampec Dolores, Madžari, ki se označujejo za psihadelični folk rock jazz, in so nas prav dobro ogreli. Najbolj me je presenetila njihova pevka, ker sploh ne izgleda kot pevka v nekem takem bendu, ampak deluje kot čisto navadna gospa srednjih let. S tem ne mislim nič slabega ali, da morajo glasbeniki izgledati čudno, drugače. Samo vedno znova se ulovim, da sodim ljudi na prvi pogled, po njihovem izgledu. Pri ocenjevanju se, seveda, velikokrat prav pošteno zmotim. Vedno, ko se ulovim pri takem napačnem ocenjevanju, si rečem: “Don’t judge a book by its cover! Zdaj je pa res že zadnji čas, da se tega odvadim.” Uspešnost mojega NEocenjevanja je odvisna predvsem od dneva 🙄
Kljub temu, da me je pevka nekoliko presenetila s svojim izgledom, s katerim ni bilo prav nič narobe, ne morem povedati prav nič slabega o tej skupini. Kot posameznika sta se zelo izkazala tudi njihov basist in “pihalka”. Gospodična, ki je pokazala, da obvlada igranje saksofona in še dveh flavt, ((Točne opredelitve blok flavte, ki je vidna na fotki in še ene manjše temno rjave frulice, ki jih je igrala, ne vem.)) je bila odlična.
Tistih, ki smo bili pod odrom, ni motilo, da so bila besedila v madžarščini; razbrali smo celo, da je bila ena od pesmi posvečena jagodi. Vsaj tako se je slišalo v sicer zelo dobro ozvočeni Gali hali.
Nekje sem prebrala, da Kampec Dolores v svojo glasbo dodajajo tudi elemente madžarskih narodnih melodij. Kaj pomeni madžarska narodna glasba nimam pojma, a se mi je zdelo, da so na momente zveneli bolj orientalsko kot madžarsko. Tudi pevka je nekajkrat poplesavala v stilu trebušnih plesalk.
Kampec Dolores v elementu
Kampec Dolores so svojo glasbeno zgodbo zaključili po dobre pol ure, ko so jih zamenjali fantje MacZde Carpate, ki so pred začetkom igranja najprej slekli majice in pokazali svoja telesa. Najbrž je to del njihovega šova, saj so isto naredili že leta 2004 na Kongresnem trgu.
MacZde Carpate igrajo rock, ki se vsaj meni zdi na momente nekoliko bolj temačen. Kljub temu, so njihovi relativno dolgi komadi precej razgibani. V lomljenju ritma se presneto dobro znajdejo. Tudi trobenta, ki jo je pevec igral v eni pesmi, se je dobro zlila z njihovo muziko. Včasih so me spomnili tudi na Tool ali A Perfect Circle, samo s to razliko, da so njihova besedila v francoščini, ki je zaenkrat še en razumem …
MacZde Carpate – nikoli pri miru
pevec pri izvajanju posebnih glasov s pomočjo tresenja grla, ali kako bi se temu reklo 🙂
Tudi zvezde večera so igrale samo približno pol ure. V tem času so zaigrali tudi komad “9”, ki so ga posneli skupaj s slovenskim raperjem N’tokom iz skupine Moveknowledgement in ga lahko slišimo na myspace strani Francozov. N’toka ni bilo na koncertu; so povedali, da ne vedo kje je 🙂 Potem so se opravičili, da se poslavljajo za pet minut, ker grejo v zaodrje spit kozarec vina z madžarskimi prijatelji, ker se s tem koncertom končuje njihova turneja. Po petih minutah so se s plastičnimi kozarci rdečega vina vrnili in še dobre pol ure igrali združeni v en bend. Na trenutke so bili kar glasni, vendar prav nič kaotični.
Ko so se začeli poslavljat, smo se pod odrom še bolj razživeli, ker smo hoteli še dodatek. To smo tudi dobili. Mogoče tudi zaradi parih Francozov, ki so se ves čas drli in pod kar močnim vplivom alkohola ves večer plesali s slovenskimi “prijateljicami”. Dva sta v navalu strasti, glasbe in še nečesa prav lepo zletela po tleh. Še dobro, da smo ju dovolj zgodaj opazili in se umaknili, če ne, bi najbrž še koga potegnila s sabo, ker sta dobesedno priletela med ljudi.
skupni projekt francoskih MacZde Carpate in madžarskih Kampec Dolores
Po odhodu muzikantov z odra, se je prostor kar hitro začel prazniti. Z večino smo odšli tudi mi. Vračamo pa se najverjetneje 22. maja na koncert Sphericube, ki bo naznanil njihov prvi CD skupaj z izidom prve tiskane številke glasbene revije RSQ.
uf, izgleda da je bilo res fino …
in jst sem že nehala poskušat ne ocenjevat ljudi po izgledu, zato se pa vdajam drugačnemu pristopu – čist zavesto vse ocenim in se še bolj zavestno zavedam, da človek zadaj zihr skriva nekaj, kar sploh ne bi pričakovala in pač še marsikaj zanimivega. pričakujem odstopanja od videza. iščem jih. ponavadi jih tudi najdem. zato se pa tudi ne obremenjujem s predalčkanjem po videzu ampak mu prav pustim manevrni prostor za obrate; “blank canvas” pristop je itak utopija. 🙂