Peterburg – Potep po tržnicah in dviganje mostov

Še en kiselkast dan kar se vremena tiče. A na oblake, ki so prekrivali peterburško nebo in kdaj pa kdaj spustili kakšno kapljo se nismo ozirali. Marele v nahrbtnike, nase pa vetrovke s kapucami in smo šli na pohod po tržnicah, ki so označene na zemljevidu mesta.

levo – velika dvorana SKK, v ozadju – park zmage (tam smo bili prvi dan)

Že prejšnji večer sva se šli z Marijano na recepcijo pozanimat, če obstaja v Peterburgu kakšna večja tržnica, kjer prodajajo vse od hrane, oblačil do spominkov. Vednar nama receptorka, kljub temu, da je domačinka, ni znala povedati nič konkretnega. Tiste, ki sva jih midve našli na zemljevidu imajo večinoma samo obleke. “Ampak to niso tržnice, kamor hodijo turisti, tja hodijo samo Rusi in niso nič posebnega,” nama je še povedala. Neglede na njene nasvete smo se najprej odpravili na tržnico, ki je bila v bližini hostla.

proge za tramvaj

Nismo imeli sreče. Velika okrogla stavba SKK (rus. CKK), kjer so teden dni kasneje (24.5.) priredili nek večji koncert ((Evo, pa mi spet ni uspelo videti skupine Leningrad 😥 )) ni dajala vtisa, da bi se tam dogajalo karkoli. Obhodili smo stavbo in si medtem ogledali še poligon za avtošolo. Potem smo se odpravili nazaj proti metro postaji Elektrosila, saj naj bi bila tam nekje še ena (Moskovska) tržnica. Med hojo po stranskih ulicah smo se znašli pred tablo, ki nas je usmerila na iskano tržnico. Kaj kmalu smo ugotovili, da je vse skupaj bolj ubogo … izgledalo je kot neke vrste mehanična delavnica z rabljenimi deli, čerpav je na tabli pisalo “vodoinštalater”. Ko smo zapustili tisto bolj dvorišče kot tržnico, smo se znašli na cesti ob tovarni Elektrosila. Na poti do metroja je Piroman poslikal še nekaj Lad.

Moskovska tržnica

“ostanki” SZ na Elektrosili

Potem smo se odpeljali do metro postaje Elizarovska, v bližini katere je tržnica s knjigami (книжная ярмарка). Tam so poleg knijg prodajali tudi razne spominke, ki so bili tudi do trikrat cenejši kot na “edini” tržnici s spominki v centru. ((Receptorka je rekla, da je to edina tržnica, kjer prodajajo spominke)) Utrujeni od pol dneva hoje po mestu in z mislijo na vožnjo po Nevi sredi noči, smo se odpravili nazaj v hostel.

kompleks, v katerem se nahaja tržnica s knjigami itd.

notranjost tržnice s knjigami

mladi navijači peterburškega Zenita so pod oknom hostla oznanjali, da je prejšnji večer (14.5.) Zenit postal šampion pokala UEFA (eden od mladeničev je kakšnih 10 metrov stran prav lepo pobruhal asfalt)

Ob enajstih zvečer nas je blizu hostla čakal avtobus, da nas odpelje do ladje. Na poti do enega od kanalov v centru mesta smo imeli še en 20-minutni postanek, da smo lahko malo slikali mesto ponoči … Naša triperesna deteljica (Piroman, Marijana in jaz) smo se odpravili do ograjenega spomenika sredi trga, da bi z naslanjanjem fotoaparata na ograjo dobili lepše (manj stresene) slike. Jaz sem se pripravljala na slikanje, Marijana in Piroman pa sta stala zraven. Kar naenkrat smo zagledali dve ženski, ki sta se nam približevali na konjih. Ker je imela ena od njiju na glavi kapo s šiltom na sredi katere je bil nek znakec, smo mislili, da sta policajki in nam bosta prepovedali slikanje. A ni bilo ravno tako … Takoj, ko sta se nam približali, smo videli, da nista policajki. Ogovorili sta nas (po rusko, seveda). Ker sta govorili zelo nerazločno, sem razumela samo, da hočeta nekaj v zvezi s slikanjem. “Ne, hvala,” sem bila prijazna in se želela pripravljati na fotografiranje, ko je gospodična, ki nam je že prej želela nekaj povedati, začela govoriti, da “hvala” ni dovolj za konja … Marijana je rekla, da je bilo še nekaj v zvezi z drobižem … A, ker se nam je zdelo vse skupaj zelo čudno in nerazumljivo, smo ju kar ignorirali in sta odšli naprej proti našemu avtobusu.

Isakijevska cerkev, kjer sta nas nadlegovali jahačici

pred Mariinskim dvorcem se je ustavil avtobus s skupinico Slovencev, ki so doživeli mini incident 🙂

Tam sta nekako uspeli prepričati fanta in punco, da sta zajahala vsak svojega konja. Vzeli sta jima fotoaparat in ju slikali. Ko sta razjahala konja, sta seveda želela nazaj svoj fotoaparat. “300 rubljev ((8,16€)) za fotografijo,” je rekla gospodična, ki je nadlegovala že nas. On pa ni hotel plačati toliko denarja za fotografijo. Medtem ko so se prerekali, je do njih pristopila naša vodička (Rusinja) in želela pomagati, a jahačica za nobeno ceno ni hotela iz rok spustiti manjšega fotoaparata. Medtem smo se drugi že vsi spravili na avtobus. Do žensk je čez nekaj časa pristopil še naš šofer in ko je videl, da fotoaparata ne bo dobil zlepa, je žensko zagrabil in ji ga hotel iztrgati iz rok, a je bila tako močna, da se mu je lahko zelo dobro upirala, kljub temu, da je v eni roki držala fotoaparat, v drugi pa povodec od konja. Na šoferja se je potem spravila še druga ženska in ga poskušala odgnati stran. Med prerivanjem, je tatica skupaj s konjem padla na tla in si prebila arkado. Ko se je pobrala, je na ves glas začela klicati policijo in takoj so se tam pojavili trije policisti in dva civilista s steklenicami v roki. Pojav policije se je zdel tako sumljiv, da smo začeli ugibati, da je najbrž vse skupaj zrežirano, in bodo še policaji nekaj zaslužili. Ampak so se vseeno postavili na stran turistov in naša dva nesrečneža sta končno dobila nazaj fotoaparat. Brezplačno 🙂

Naš šofer je bil res super dečko in upam, da je od para slišal vsaj “Najlepša hvala”.

bronasti jezdec

Ko smo bili spet vsi na avtobusu, se nam je vodička opravičevala: “Res se vam opravičujem, ampak najverjetneje sta bili dekleti pod vplivom nekih drog.” Opozarjala nas je, naj pazimo drug na drugega. Povedala je še, da takega primera v štirih letih, odkar vodi po Peterburgu, še ni imela, ampak vseeno naj pazimo nase. Svetovala nam je še, naj nikoli nikomur ne zaupamo, tudi če je to policaj, ker nič ni zastonj. Rusi nimajo zaman pregovora, ki pravi, da je zastonj samo sir v mišelovki (Бесплатным бывает только сыр в мышеловке!).

Po tej razburljivi dogodivščini nas je čakala zelo prijetna vožnja po kanalih reke Neve, med katero smo občudovali dviganje mostov. Dovolj besed … poglejte si slike.

na desni strani mostu je začetek Vesilijevega otoka

Dvorni most (Дворцовый мост) se je odprl prvi (mislim, da je bila ura okoli 1:30)

Ermitaž

odpiranje Troitskega mostu

v ospredju – Troitski most, v ozadju – Dvorni most, levo – Ermitaž