Picasso ima zelo nadarjene otroke

Oh, ja … Lepo bi bilo biti del kakšne zgodbe kot nam jih predstavljajo razni bendi kot so Gogol Bordello, Kultur Shock ali Deti Picasso, ki so včeraj razgreli publiko pod odrom Trnfesta. Verjamem, da bi bilo tudi naporno, ampak vsekakor bi bilo lepo.

Konec julija sem kar nekaj časa čakala, da bo Trnfest objavil svoj program. In ko se je pojavil, sem vzela svoj blokec s koledarjem in med datumi, ki sem jih rezervirala za dušo, je bil tudi včerajšnji. Takoj, ko sem ob imenu Дети Picasso videla, da prihajajo iz Moskve, sem se zagrela zanje. Po včerajšnjem koncertu pa sem se že skoraj vnela 🙂 Ko je bilo konec, sem odbrzela do pulta, kjer prodajajo majice in priponke Trnfesta in si privoščila njihova cdja. Najprej sem mislila, da bodo imeli samo zadnjega Turbo Mairik, a je tam ležal in strmel vame še Ethnic Experiments. “Ok, daj mi oba,” sem rekla prodajalcu, ki me je, preden mi je prodal zgoščenki, vprašal, če sem prepričana, da hočem obe. “Ja, sem prepričana. Tista dva evra ((En CD je stal 10€, če pa si kupil oba, sta bila 18€.)) jim daj pa za napitnino 😉 ,” sem mu rekla, ko sem mu dala bankovec za 20€.

Deti Picasso oz. Otroci Picassa, kot bi to zvenelo po naše, preigravajo armensko narodno glasbo. Njihovo jedro predstavljata armenska brat in sestra Arutyunyan. Če sem malo površna, bi lahko celo rekla, da so nekaj takega kot naša Katalena, samo s to razliko, da so vsi v Kataleni Slovenci, Picassovi otroci pa prihajajo iz Armenije, Rusije, Gruzije in Madžarske. Če se malo pošalim, prihajajo večinoma iz najbolj vročega ruskega kotla … s Kavkaza. Gary Shteyngart bi mogoče rekel, da so iz Absurdistana.

O njih nisem vedela nič, niti si nisem vzela dovolj časa, da bi pregledala vsaj njihovo spletno stran. Zanimalo me je samo, če imajo Myspace stran, da bi lahko poslušala kakšno pesem. In sem jih preposlušala … štiri, več jih nisem niti iskala, ker so me že te prepričale. V nedeljo zvečer sem ujela nekaj njihove muzike tudi na Valu202, v oddaji Drugi val. Predstavil jih je BIGor, eden naših največjih poznavalcev rock scene. Ne samo, da jih je predstavil, včeraj jih je prišel tudi poslušat, če sem prav videla 🙂

Deti Picasso so nas zelo navdušili. Ker sem se že na začetku koncerta, ko je bilo ljudi še zelo malo, sprehodila do prve vrste, kjer sem ostala vse do konca, nisem videla, kakšen je bil odziv publike, a po vzklikih sodeč, smo bili navdušeni vsi. Tudi Deti Picasso. Zdelo se mi je, da na koncu sploh niso vedeli, kaj bi naredili, nekako kar niso hoteli oditi z odra, vsaj pevka Gaja ne.

Ko sem danes brala bio na njihovi strani, sem med drugim prebrala tudi, da so nastopali skupaj z Depeche Mode in Massive Attack. Pa ne samo to … ti ljudje imajo še polno nekih drugih projektov in sodelovanj z raznimi glasbeniki. Zdaj pa vprašanje za nas … Ali se mi sploh zavedamo, kdo nam pride igrat? In to zastonj! Že zaradi brezplačnega koncerta si vedno kupim vsaj pijačo. Nekako je pač treba podpreti organizatorje.

Med koncertom sem nekajkrat opazovala tudi dva simpatična fantiča, ki sta se zabavala pod odrom.  Videti je bilo, da jima je vse skupaj všeč, saj sta se veselo smejala in večino časa tudi plesala. Sklep: ko bom imela otroke, jim Trnfest ne uide 🙂

Ta koncert je bil še eden tistih, ko je moja glava spet doživela nekaj prebliskov … med drugim tudi to, da bi najbrž bilo bolje, če bi šla namesto ruščine in kitajščine študirat etnologijo. Ampak ko zaključim ta študij, je še vedno možnost, da se vpišem še na etnologijo 😉 Samo vem, da se to ne bo zgodilo.

Dalj časa kot s študijem sem se ukvarjala z mislijo, zakaj nas ljudi tako velikokrat premaga pohlep, ki je po mojem največji vzrok za vse nesmiselne vojne in podobne grozote, ki jih ljudje izvajamo v želji po več, in zakaj enostavno ne moremo pustiti živeti in uživati v tej naši čudoviti različnosti … Le kje in kdaj že se je izgubil Človek?

Na koncu takih razmišljanj vedno zaključim, da je stvari pač treba sprejeti takšne kakršne so in se po svojih močeh potruditi, da si vsaj ti boljši oz. da se trudiš delati v skladu z nekimi občečloveškimi vrednotami. Uf, dovolj filozofiranja …

Zdaj uživam v glasbi, zapisani na mojih novih cdjih, ki sta odlična, in tako lahko podoživljam koncert, pa tudi bolj na široko lahko migam, ker mi ni treba paziti, da ne bom koga udarila 😉 In verjamem, da sem z nakupom vsaj nekaj prispevala odličnemu bendu.

Za konec še ena zanimivost … ko sem iz folije osvobodila plošček Ethnic Experiments, me je notri čakalo presenečenje … armenska abeceda in mala vrečka z armensko začimbo marajonom 🙂 Zdaj se bom lahko naučila še ene nove črke. Juhu! Na drugi strani lista z abecedo je pa še mini armensko-rusko-angleški slovarček. Z včerajšnjim nakupom sem tako več kot zadovoljna 🙂

O včerajšnjem koncertu je nekaj napisala tudi MaryLand. Če bi pa kdo še rad videl Deti Picasso, naj se jutri (sreda, 20.8.) odpravi v Postojno na festival Zmaj ma mlade, ali v četrtek (21.8.) v Kamnik na Kamfest.