S sošolci iz gimnazije smo se odločili, da se spet srečamo in si pripravimo piknik. Ker nismo vedeli, če se nam splača ukvarjati z žarom in vsem, kar paše zraven, smo se odločili, da vsak nekaj prinese s sabo in si vse skupaj naredimo čimbolj enostavno.
In, ker smo ljudje v veliki meri nagnjeni k sladkarijam, sem (pravilno) sklepala, da se bodo mize šibile pod težo sladkih dobrot. Zato sem se odločila, da bom jaz raje naredila nekaj slanega. Nekaj čisto enostavnega in zelo okusnega. Slane palčke s sezamom in sirom.
razrezano listnato testo
Kaj potrebujemo za slane palčke?
˙listnato testo
˙jajce
˙začimbe (po okusu)
˙sezam
˙sir
Listnato testo razvaljate približno do debeline 0,5cm. Še enostavneje je, če kupite že razvaljano testo. Jaz sem v Sparu kupila listnato testo, ki je bilo že razvaljano na debelino približno 0,5cm in zvito v rolo. Zato sem ga samo razvila in razrezala. Nobenega kompliciranja.
Kako boste testo razrezali, je čisto vaša stvar. Jaz sem naredila kar bolj ali manj enakomerne pravokotnike z merami približno 5×1,5cm.
čopič čaka, da se bo namočil v jajcu s soljo, vegeto in poprom
Nato sem na pekač položila peki papir in nanj zložila palčke. Ko se je prva porcija spekla, sem ugotovila, da med palčkami ni treba puščati zelo veliko prostora, saj se prav nič ne razlezejo, ampak samo dvignejo. Potem sem vzela čopič, ga namočila v razžvrkljano jajce, kamor sem dodala še malo vegete, soli in popra in vsako palčko posebej premazala. Posula sem jih najprej s sezamom, naslednjo porcijo pa z naribanim sirom.
prva porcija palčk s sezamom čaka na peko
Zelo priročno je, če imate dva pekača. Medtem ko se ena runda na 200°C peče približno 15 minut ((dokler palčke ne postanejo zlatorumene barve)), imate ravno dovolj časa, da na drugi pekač naložite novo porcijo.
In to je to. Bolj enostavno ne bi moglo biti 😉
Iz hladilnika vzamete mogoče še kakšno pločevinko piva in enkrat za spremembo namesto čipsa zraven grickate slane palčke 😎
uau, kako lepo smo zapečeni!
pa poskusimo še s sirom 😉 (sezam, ki ga vidite, je od prve porcije palčk)
dober tek!
Zgleda dokaj preprosto in zelo njam, se splača poskusit! 🙂
Njam.
mislim, da boš kmalu zrela za izdajo lastne kuharske knjige 😀
Njam res … a ni blo neki tazga na bložiču?? …
hvala ti za tole =D
Deklina, res je čisto preprosto in dobro.
Irena, haha. Bi mi napisala predgovor in recenzijo? 😉
Snowblind, nimam pojma. Čisto možno, da je bilo.
Marcel, ni za kaj 😀
@Irena: Nigela, Kandela – razlika je samo v tem, da je ena moja 😀
dano pod bukmark!:P
Lady, upam, da ti bo prišlo prav 🙂