Prejšnji teden mi je spet uspelo malo pobegniti v Bohinj. Najbolj sem se veselila plavanja v jezeru, ampak na koncu sem ugotovila, da je voda še kakšno stopinjo premrzla in sem raje več ur samo posedala na obali. ((Šmetn, kot kaže bo šlo mimo še eno poletje, ko ne bom plavala v tem osvežujočem jezeru 🙁 )) Bilo je res sproščujoče. Poleg tega pa sem ves čas opazovala padalce, ki so vzletali na Voglu in Vogarju ter pristajali na travniku ob jezeru. Bilo jih je res veliko.


bohinjsko sonce

Preden sva se z Romanom odpravila na obalo, sva se ustavila še na kavi v baru nasproti hotela Jezero, ki se je iz Max Zaxsterja preimenoval v Coffeehouse Paviljon. Poleg tega ga nekateri imenujejo kar Skret. Slišala pa sem še eno verzijo – Smrdljivček 😀 V bližini je namreč javni WC in včasih prinese vonj do bara, ampak kadar koli sem bila tam, nisem opazila nobenega motečega vonja. Kakor koli, če sodimo po obiskovalcih, vonj ni moteč, saj tam vedno kdo poseda. Še največ ljudi pa se nabere ob sredah zvečer, ko se v kanalu pod lokalom, letos je bilo to že petič, odvija Festival Kanal. Šest poletnih sred v juliju in avgustu je tam mogoče poslušati brezplačne koncerte. Edino, kar se pričakuje od obiskovalcev je, da kaj spijejo 🙂

Za prejšnjo sredo (5.8.09) je bil napovedan koncert Da Phenomene. Ampak, ker sta se, kot sem izvedela, fanta razšla, je bilo treba najti nekaj drugega. Jure Sodja se je spet potrudil in v Bohinj namesto Da Phenomeme pripeljal odličnega glasbenika iz Afrike, natančneje iz Burkine Faso, ki je nekaj dni pred tem igral na ljubljanskem Trnfestu. Amadou Diarra je prav tako skupaj s skupino Les Freres Burkinabes otvoril letošnji Trnfest. Gospod obvlada stvar. Igral je na tri različne inštrumente in zraven tudi pel. Na koncu pa smo se igrali še neko igrico. Nad njim je bilo zelo navdušen tudi mali fantič, ki si je ves čas ploskal in plesal.


Amadou Diarra igra na ngoni

Tole so o tem fantastičnem glasbeniku napisali organizatorji Trnfesta:

Amaduo Diarra je rojen v veliki družini griotov Diarra po očetu in Dembele po materi v kraju Djibasso, Bobo Diulasso v Burkini Faso, Zahodna Afrika. Grioti so zahodnoafriški zgodovinarji, pripovedovalci zgodb, legend, posredovalci v sporih, prvotno so bili svetovalci poglavarjev. Še vedno so cenjeni v burkinski skupnosti, posebno na deželi. Običajno so usposobljeni so izdelovanje in igranje na vse tradicionalne instrumente kot so brenkala ngoni in kora, mali pogovorni bobenček, doundoun, djembe in seveda balafon. Amadou igra vse te instrumente, najmočnejši je na tolkalih, posebno doundoun in djembe, kjer pride do najbojšega izraza njegova močna odrska karizma. Zaljubljen pa je v koro, ki jo igra, kadarkoli ima čas. Učenje kore ni, kot je znano, nikoli končano in pravi mojstri potrebujejo desetletja, da jo obvladajo do perfekcije.

Amadou Diarra

Ko smo z velikim aplavzom in žvižgi z odra pospremili Amadoua Diarro, je sledila krajša pavza. Nato sta na oder prišla Duble Truble. Večina je bila sicer navdušena nad njunim preigravanjem raznih hitov in stresanjem poceni šal, nam pa se je vse skupaj zdelo prav trapasto. Zato smo prizorišče kanala kmalu zapustili.

Duble Truble

Še preden smo se odpeljali domov, mi je Jure predal oz. prodal knjigo Žige Koritnika: Jezero. S posvetilom. Samo Jure se je malo zmotil in mene zamenjal z mojo sestro, zato je Žiga v knjigo namesto “Za Katarino”, napisal “Za Urško” 😀 Ampak ni važno. Knjiga je kljub temu zelo zelo zelo lepa in človek se je kar ne more in ne more nagledati. Žiga, res si naredil nekaj neprecenljivega in verjamem, da ti je večina Bohinjcev hvaležna za ves čas in trud, ki si ga vložil v to.


Žiga Koritnik: Jezero / The Lake (povezava na fotografiji vodi do Koritnikovega bloga, kjer je nekaj fotografij iz knjige )

V knjigi sem si drznila slikati še eno izmed pesmi, ki jih je za knjigo napisal pesnik Aleš Šteger. Ti verzi, ki v knjigi spremljajo sliko, na kateri moški za kresno noč na jezeru prižigajo lučke v jajčnih lupinah, so name naredili še poseben vtis.

Za konec pa še vabilo …

Če boste tudi danes, v sredo 12. avgusta, v Bohinju, si pojdite v kanal najprej ogledat otvoritev fotografske razstave Impersije. To bo druga samostojna razstava fotografinje Anke Bulovec. Nekaj njenih čudovitih impresij si lahko za začetek pogledate tudi na njenem blogu. Po otvoritvi razstave pa bosta še zadnji koncert letos imela Tomo Jurak in Janez Zmazek – Žan.