Miklavž, Božiček, deda Mraz in vsi ostali decembrski dobri možje, žene in prazniki so v najino gospodinjstvo prinesli novo kuhinjsko pridobitev – silikonski model za peko mafinov. Namen je bil seveda ta, da tudi midva kdaj pa kdaj spečeva kakšen mafin. Najprej sva poskusila kar z maso za čokoladne mafine, ki jo kupiš v trgovini. Prašku dodaš samo še predpisane tekočine, vrhove mafinov pa posuješ s priloženimi čokoladnimi zvezdicami in hitro v pečico. Enostavno in okusno.
Ampak to ni preveč zabavno za nekoga, ki v kuhnji rad tudi malo eksperimentira. Seveda sva že poskusila tudi nekaj drugih čokoladnih in sadnih mafinov. Nazadnje pa sem med lovom za kakšnim zanimivim receptom na prvi spletni strani, ki sem jo odprla (Joy of Baking), našla recept za bananine mafine. Tako sva se odločila, da banane, ki sva jih dopoldan prinesla iz trgovine, predelava v sladice.
bananini mafini
Ker nisva imela čisto vseh sestavin iz originalnega recepta, sva si nekaj stvari priredila po svoje. Bananine mafine sva tako zmešala iz:
˙245 g pšenične polnozrnate moke – z njo sva nadomestila navadno moko
˙100 g rjavega sladkorja
˙50 g belega sladkorja (naslednjič bom dala samo rjavi sladkor in 100 g ga bo dovolj)
˙1 žlička pecilnega praška
˙pol žličke sode bikarbone
˙četrt žličke soli
˙65 g koščkov temne čokolade za peko – z njo sva nadomestila belo čokolado iz originalnega recepta
˙3 bolj zrele banane
˙2 jajci
˙110 g stopljenega in ohlajenega masla
˙vanilijin sladkor – z njim sva nadomestila žličko vanilijinega ekstrakta
(skoraj vse) sestavine
Čokolado sva kar z nožem narezala na večje in manjše koščke in jo dodala moki, ki sva jo prej že zmešala s sladkorjem, pecilnim praškom, sodo in soljo. Vse skupaj sva dobro premešala.
V drugi posodi sva spasirala banane.
Masla ali margarine v receptih, kjer jih je treba stopiti in ohladiti, nikoli ne topim že veliko prej, ampak … maslo/margarino najprej narežem na manjše koščke, da se prej stopijo. Potem jih dam na manjši ogenj in mešam. Ko ostane nestopljenih samo še nekaj koščkov, ugasnem ogenj in mešam toliko časa, da se stopi še preostanek masla/margarine. Potem pustim stati nekaj minut, še malo premešam in zadeva je toliko ohlajena, da jajca, kamor vlijem maslo/margarino, ne zakrknejo.
kosi čokolade za peko
tik pred
Nato tekoči bananin pire zlijemo v posodo z moko&co. in vse skupaj počasi premešamo. Z maso napolnimo 12-mafinski model. Zapolnimo samo približno dve tretjini posameznega prostora za mafine, da se bodo lahko med peko dvignili. Če boste modelčke preveč napolnili, se vam bodo mafini razlezli čez rob.
Ker je bilo mase za bananine mafine preveč, da bi zapolnila samo 12 lukenj v silikonskem modelu, sem ostalo maso dala kar v papirnate modelčke. Tako sva imela na koncu kar 19 mafinov. Zaradi velike količine mase bo treba naslednjič: a) uporabiti isto količno sestavin, napolniti modele z malo manj mase in tako dobiti kar 24 manjših mafinov, ali b) zmanjšati količine sestavin.
pripravljeno za na pot v tople kraje
Moram reči, da so tile bananini mafini prav dobri. Bolj kot topli, ki naj bi jih postregli za zajtrk, so mi bili všeč hladni. Hm, ne razumem, zakaj ponavadi za mafine pišejo, da so dobri oz. primerni za zajtrk. Meni se zdi, da z vso to mastjo, ki jo potrebujejo prav vsi mafini, človeku malo preveč zapacajo želodec. Kakor kdo želi 🙂
Vseeno dober tek in upam, da vam bodo všeč, če se jih boste lotili 😉
opa, smo pa zrasli
Zaradi velike količine mase bo treba naslednjič:
…
c.) kupiti še en model za maffine
Ena stvar me zanima:
Okus po bananah v maffinih je:
a.) minimalen (=skorajda ga ni moč zaznati)
b.) normalen
c.) preveč izstopa (=prekrije ostale okuse)
u, jst imam čisto identični pekač! 😀
sicer so pa mafini po mojih izkušnjah zelo sprejemljivi do eksperimentiranja z dodatki.
bananino-čokoladni so še vedno moji absolutni favoriti.
še moji sestri so najljubši, čeprav se je drla, da ne mara banan… dokler ni poskusila teh muffinov 😀
a posredujem naslov, kamor jih lahko pošlješ?
Smoger, ni treba še enega pekača. Grejo prvi prav lepo ven, potem pa naložiš še za druge. Malo Gorenjke pa je v meni 😉
Okus po bananah pa … normalen. V hladnih se skoraj ne okusi. Zato pa zelo dobro pridejo do izraza malo večji koščki čokolade 😉
Irena, o tvojem pekaču nič ne vem. Samo to, da ga baje imaš 😉 Drugače pa verjamem, da lahko v mafine vtakneš skoraj vse. Samo mene še vedno mede to, da nimam občutka o razmerju suhih in tekočih substanc 😉
Nina, imaš še kakšen poseben recept?
Šuši, tisti štirje, ki so še ostali, bodo kot sladica po kosilu izginili v najinih želodčkih 😀 Lahko pa se dogovoriva, da ti jih spečem in ti jih pošljem skupaj s položnico za sestavine in poštnino 😉
Za bananin okus sem spraševal, ker je je v pecivu še konkurenca imenovana čokolada.
Eno povsem off-topic in ne ravno življenjsko pomembno vprašanje – kje si pa dobila tako ravne (in ne ukrivljene) banane? 🙂
glede maščobe: komot se jo da zmanjšat na minimum, še posebej pri takih, ki vsebujejo banane ali jabolka (nezačinjena jabolčna “čežana” se lahko kar uporabi kot nadomestek za maščobo v receptu – se ne opazi okusa)
hehe, bi se dogovorila, vendar ob kakih brez banan. Bom pa izkoristila recept za ugrabljanje pečic … po izpitih 😀
katarina, moj recept je približno enak.. dam pa včasih v sredino muffina še kolobar banane in nastane muffin surprise 😀
Lepo je prebrat, ko pišeš, da kuhata ali pečeta v dvojini. In še rata vama… 🙂
privet, kandela!
no, sem se lotila in jih spekla … in so odlični! očen’ vkusno! dodala sem še pest orehov, pa malo manj čokolade, ampak po mojem lahko namešaš prav vse, kar imaš na voljo … pa vse rata. pa še “simpl” je, nobene hude packarije … edino – nikjer nisem zasledila, na koliko pečeš in koliko časa (ali pa sem zgrešila, sori). sama sem potem pekla kar na 170’C, 15 – 20 min.
aja – tole sem pa tudi jaz hotela pokomentirat: kako lepo, da pečeta v dvojini! jaz svojega ne spravim zraven … mojo malo pupico že, veliki ata pa noče zraven … le zakaj?
WawWW!!!
Very good! You are Master! I loved this posting and this space. Good, good and good. Have a nice week.
[…] oče. In take lepe stvari je treba tudi primerno proslaviti. Najprej sem mislila, da bi spekla bananine mafine, ampak na koncu sva se z Romanom strinjala, da je treba narediti nekaj bolj slovesnega. V en glas […]