Mozirski gaj vs. Bohinjsko jezero

Odkar sem se preselila v Mozirje, sem že večkrat odgovorjala na vprašanje, kje je lepše – v Mozirju ali v Bohinju. Težko je reči, kje je lepše. Bohinj bo vedno kraj, kjer sem odraščala in kjer sem počela otroške traparije in kamor se bom vedno rada vračala, saj je tam doma moja družina, ki je nepogrešljivi del mojega rojstnega kraja ((Čeprav Bohinj ni kraj, ampak je samo ime za kotlino, ki jo sestavljata Zgornja in Spodnja Bohinjska dolina.)). Priznam, da mi je kar malo žal, da se nisem iz Ljubljane vrnila v Bohinj, a glede na to, da sem dala prednost ljubezni in treznemu razmisleku o (z)možnostih ustvariti si najin dom, se ne bi smela preveč pritoževati. Ob tem priznam tudi, da se v Mozirju še vedno ne počutim čisto doma. Najbrž bom potrebovala še kakšno leto, da bom teh nekaj deset kvadratov stanovanja začela dojemati kot svoj dom. Včasih me celo malo stisne ob misli, da je to končna postaja mojih selitev in da načeloma ni nobene možnosti več, da bi živela kje drugje. Verjetno se s podobnimi občutki srečuje marsikdo, ki se odloči, da se bo odselil nekam daleč stran od rojstnega kraja, ali pa sem samo jaz tako zelo sentimentalna glede teh stvari. Kdo bi vedel … 🙂

Na vprašanje o tem, kje je lepše, bom najverjetneje vedno odgovarjala, da je povsod lepo, ampak Mozirje enostavno nima Bohinjskega jezera. Na to sem se spet spomnila, ko sem hodila po Mozirskem gaju, ki še do 21. avgusta gosti razstavo Cvetlični maraton. V cvetlični park so pripeljali okoli 50 avtomobilov, traktorjev, motorjev, koles in raznih avtomobilskih rezervnih delov ter jih spremenili v cvetlične gredice. Poleg zanimivih cvetličnih aranžmajev je na ogled tudi nekaj strupenjač, pajkov in kuščarjev.

Ko sem se po skoraj triurnem sprehodu skozi park približevala vhodu oz. izhodu iz Gaja, sem se spomnila na Bohinj in si priznala, da Mozirje res nima Bohinjskega jezera, ima pa zato zelo lep Mozirski gaj, za kar je Bohinj prikrajšan. Nato sem se spomnila, da se vse to sliši skoraj tako otročje, kot prepir majhnih otrok, ki se prerekajo čigav oče ima boljši avto ((To je bilo pri nas kar pogosto.)) in je popolnoma brez pomena. Povsod je lepo. Povsod na malo drugačen način, a vseeno lepo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je lepota posameznega kraja odvisna tudi od ljudi, ki tam živijo. Oni so tisti, ki ustvarjajo pravo atmosfero, v kateri se lahko človek počuti bolj ali manj doma. Ah, se bom že navadila na Mozirje. Z Mozirskim gajem sva si že izmenjala pozitivne vibracije. Na splošno pa mi zaenkrat ni tukaj prav nič hudo. Čas je moj zaveznik in počasi se daleč pride, tudi na krajši ali daljši obisk v Bohinj 🙂

Aja, še to … če boste v teh dneh slučajno kaj hodili po Zgornji Savinjski dolini, se le oglasite v Mozirskem gaju in si oglejte Cvetlični maraton. Sicer ne vem, koliko so se kaj oglaševali, a meni se zdi, da veliko premalo. Če nič drugega, je že sama ideja za razstavo cvetličnih aranžmajev v starih odsluženih ali še voznih oldtimerjih zelo zanimiva. Kakšni aranžmaji so mogoče res nekoliko nenavadni, ampak sprehod skozi gaj je vedno lep in sproščujoč, tudi, kadar so tam samo rastline brez dodatkov … Fotografije z maratona, ki ga je popestrila še razstava eksotičnih živali, si poglejte v galeriji Cvetlični maraton po Mozirskem gaju.