Odkar sem se preselila v Mozirje, sem že večkrat odgovorjala na vprašanje, kje je lepše – v Mozirju ali v Bohinju. Težko je reči, kje je lepše. Bohinj bo vedno kraj, kjer sem odraščala in kjer sem počela otroške traparije in kamor se bom vedno rada vračala, saj je tam doma moja družina, ki je nepogrešljivi del mojega rojstnega kraja ((Čeprav Bohinj ni kraj, ampak je samo ime za kotlino, ki jo sestavljata Zgornja in Spodnja Bohinjska dolina.)). Priznam, da mi je kar malo žal, da se nisem iz Ljubljane vrnila v Bohinj, a glede na to, da sem dala prednost ljubezni in treznemu razmisleku o (z)možnostih ustvariti si najin dom, se ne bi smela preveč pritoževati. Ob tem priznam tudi, da se v Mozirju še vedno ne počutim čisto doma. Najbrž bom potrebovala še kakšno leto, da bom teh nekaj deset kvadratov stanovanja začela dojemati kot svoj dom. Včasih me celo malo stisne ob misli, da je to končna postaja mojih selitev in da načeloma ni nobene možnosti več, da bi živela kje drugje. Verjetno se s podobnimi občutki srečuje marsikdo, ki se odloči, da se bo odselil nekam daleč stran od rojstnega kraja, ali pa sem samo jaz tako zelo sentimentalna glede teh stvari. Kdo bi vedel … 🙂
Na vprašanje o tem, kje je lepše, bom najverjetneje vedno odgovarjala, da je povsod lepo, ampak Mozirje enostavno nima Bohinjskega jezera. Na to sem se spet spomnila, ko sem hodila po Mozirskem gaju, ki še do 21. avgusta gosti razstavo Cvetlični maraton. V cvetlični park so pripeljali okoli 50 avtomobilov, traktorjev, motorjev, koles in raznih avtomobilskih rezervnih delov ter jih spremenili v cvetlične gredice. Poleg zanimivih cvetličnih aranžmajev je na ogled tudi nekaj strupenjač, pajkov in kuščarjev.
Ko sem se po skoraj triurnem sprehodu skozi park približevala vhodu oz. izhodu iz Gaja, sem se spomnila na Bohinj in si priznala, da Mozirje res nima Bohinjskega jezera, ima pa zato zelo lep Mozirski gaj, za kar je Bohinj prikrajšan. Nato sem se spomnila, da se vse to sliši skoraj tako otročje, kot prepir majhnih otrok, ki se prerekajo čigav oče ima boljši avto ((To je bilo pri nas kar pogosto.)) in je popolnoma brez pomena. Povsod je lepo. Povsod na malo drugačen način, a vseeno lepo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je lepota posameznega kraja odvisna tudi od ljudi, ki tam živijo. Oni so tisti, ki ustvarjajo pravo atmosfero, v kateri se lahko človek počuti bolj ali manj doma. Ah, se bom že navadila na Mozirje. Z Mozirskim gajem sva si že izmenjala pozitivne vibracije. Na splošno pa mi zaenkrat ni tukaj prav nič hudo. Čas je moj zaveznik in počasi se daleč pride, tudi na krajši ali daljši obisk v Bohinj 🙂
Aja, še to … če boste v teh dneh slučajno kaj hodili po Zgornji Savinjski dolini, se le oglasite v Mozirskem gaju in si oglejte Cvetlični maraton. Sicer ne vem, koliko so se kaj oglaševali, a meni se zdi, da veliko premalo. Če nič drugega, je že sama ideja za razstavo cvetličnih aranžmajev v starih odsluženih ali še voznih oldtimerjih zelo zanimiva. Kakšni aranžmaji so mogoče res nekoliko nenavadni, ampak sprehod skozi gaj je vedno lep in sproščujoč, tudi, kadar so tam samo rastline brez dodatkov … Fotografije z maratona, ki ga je popestrila še razstava eksotičnih živali, si poglejte v galeriji Cvetlični maraton po Mozirskem gaju.
Hehe, najboljši način, da na nekem mestu poženeš korenine, je, da vzameš kredit za kakih 20 let ali kaj takega za stanovanje/hišo. Potem si res praktično prikovan tja.
Drugače pa ja, imaš prijetno dilemo, kje je lepše. Bolj hudo bi bilo, če bi se spraševala, kje je slabše. Pri nas recimo nimamo niti jezera niti česa takega, kot je Mozirski gaj. Imamo pa zato fabriko z raufnkom. Aja, ne, to pa ni lepo. 😛
Kot študentka sem preštopala skoraj celo Slovenijo, velikokrat v hribolazniške namene, in kadar preberem “Savinjska dolina”, mi srce začne utripati hitreje (še zdaj), ker mi je bilo tam takooooo lepoooo 🙂 V Zgornji Savinjski dolini sem bila večkrat in vedno je bilo fantastično, je pa res, da mi Mozirski gaj ni preveč všeč. Ne maram preveč dresiranih rožic na kupu …
Seveda je tudi Bohinj krasen, kako ne bi bil, tako jezero kot hribi. Ampak Savinjska pri meni absolutno zmaga …
A veš, samo nekje obstaja raj na zemlji…….in to je Bohinj!
Oprosti vendar Gorenjska je posebna. Iz naravo in iz l”dmi!
Pred letti me je ravno tako, ljubezen sem pripeljala. Najprej sem se v njo zaljubil, potem pa v Bohinj! 🙄
Sem iz Posavja, iz tiste perfektne krško-brežiške kotline, vse d?bestest ampak Gorenjska… ; :cmox:
(tebi bo težje pa še slovanistka.si)
Roni Amman, ta s kreditom je dobra, ja. Sodeč po tvojih turah po vaših koncih, je tudi pri vas zelo lepo. Kljub fabriki.
Alcessa, meni srce zaigra na primer tudi, ko samo razmišljam, da se bom jeseni mogoče za nekaj dni odpeljala v Avstrijo 🙂 Načeloma so mi vsi kraji lepi na svoj način. Vsak ima nekaj posebnega. Prav posebne kotičke v mojem srcu zasedajo pa tisti, v katerih sem okusila še nekaj več in so me obogatili s posebnimi izkušnjami, ki mi jih nihče ne more vzeti 🙂
Aaaaa, vsak raj nekoliko skazimo ljudje 😉
Štulič, Gorenjska je res posebna in Gorenjke/-ci smo zakon 🙂 Lepo, da si zadovoljen s svojo selitvijo. Uživaj!
Sem bil ta teden v Mozirskem gaju in mi v življenju ne bo treba več tja. Alcessa je iznašla lep izraz “dresirane rožice” in to je to. Vse je ena sama komerciala, povsod piše SVEA in Tapata s.p., brezveze.
Nekje na začetku piše tudi, da je to park cvetja in DREVJA, in na nekaj smrekah piše, da so to smreke, prav tako je označenih nekaj bukev in borov, niti slučajno pa na tulipanovcu ne piše, kaj to je. Tam nekje gnije celo en pohabljen ginko.
Malo se gredo oponašati Volčji potok, pa ne znese. Vseeno sem bil po ogledu zadovoljen, a že sprehod ob bližnji Savinji bi mi dal več. Seveda pa sem moral upoštevati prijateljico, ki je tudi plačala vstopnino.
Prav posebne kotičke v mojem srcu zasedajo pa tisti, v katerih sem okusila še nekaj več in so me obogatili s posebnimi izkušnjami, ki mi jih nihče ne more vzeti 🙂
Genau. 🙂 Moje zgornjesavinske izkušnje so tako posebne, da spadajo v ta zaprti arhiv… Bohinj oz. Gorenjska pa mi je v primerjavi s tem zelo všeč samo kot turistki.
Čeprav sem res izrazila samo osebno preferenco, ki je ne bom podrobneje opisala, sem ti hotela med vrsticami namigniti, da je tudi tam posebna čarnost, za katero sicer vemo, da je v veliki meri odvisna od nas samih, vendar nas mogoče malc potolaži namig, da tudi tukaj, kjer smo, obstaja.
Ob besedi Avstrija se meni porajajo samo ironične misli 😀
Alcessa, saj sem jaz vedela, kaj ti misliš 🙂
Sicer me pa Avstrija vedno najprej spomni na to, kako smo včasih tja hodili v trgovine, ampak zdaj me tam še posebej zanima tole. Drugače me pa bolj kot v Avstrijo vleče v Nemčijo. Ne vem zakaj, ampak tam se počutim tako doma. Mogoče sem bila v prejšnjem življenju Nemka 😉
Oba kraja tako Mozirski gaj kot Bohinj sta prečudovita in zelo lepa.
Je pa tako, da v vsakem kraju nekje nekaj izstopa, tako v dobrem kot v slabem.
Na koncu koncev, pa moramo priznati, da je lepa cela Slovenija in vsi kraji v njej.
V Mozirskem gaju mi je najbolj všeč potoček, poln rib.