Prazniki, ki so za nami so bili zame eni najlepših, če ne celo najlepši prazniki, kar pomnim. Vendar vsebina praznikov pri tem ne igra nobene vloge. Gre za to, da sva si uspela dopovedati, da si je treba vzeti čas zase. V ta čas sicer spada tudi nekaj opravil po stanovanju, a brez vsakršnega pretiravanja. V zadnjih dneh sem si tako uspela urediti pisarniški kotiček dnevne sobe. Vedno, ko pogledam regal, kamor sem zložila večino svojih stvari, me prevzame prijeten občutek, ki mi govori, da so se tudi te stvari končno ustalile in našle svoj prostor. Seveda nisem pospravljala vse praznične dni …
Po dolgem času sem si vzela tudi nekaj ur za branje, privoščila sva si nekaj sprehodov, med drugim sva 1. maja zjutraj odšla na sprehod v Mozirski gaj, ki v tem času pripravlja tradicionalno razstavo tulipanov. Mene je sicer bolj kot cvetje zanimala razstava metuljev, a sem bila nad njo kar malo razočarana. Predstavljala sem si, da so v Gaju pripravili vsaj mini verzijo nekakšne hiše metuljev, ki sem jo pred leti občudovala v dunajskem Schmetterlingshausu ((O njihovi spletni strani raje ne bom izgubljala besed. Enostavno obupna je …)). A namesto živih metuljev, ki bi letali med rastlinami, so bili mrtvi metulji razstavljeni v steklenih posodah, namenjenih zbirateljem teh čudovitih živali. Vse, kar je na tej razstavi dajalo slutiti življenje, je bil valilnik bub. V manjši stekleni posodi so na več vrveh visele bube metuljev. Sicer so bile zelo lepe, pisane in zanimivih oblik, nič ne rečem, ampak bube vseeno niso mogle popraviti mojega razočaranja …
Kakorkoli, sprehod skozi park, ki se je s trumami turistov začel polniti ravno, ko sva odhajala, je bil dober praznični uvod v prvo letošnje piknik kosilo, ki sva si ga privoščila ob prazniku dela. O, da bi bilo tako lepih in sproščenih praznikov še veliko!
Več fotografij, ki so nastale med sprehodom po Mozirskem gaju, lahko najdete v fotogaleriji na zlataleta.com.
