Zadnji konec tedna pred božičem je bil res lep. Škoda samo, da sta bila najina fantiča malo slabšega zdravja, da nismo mogli sredi Mozirja preživeti še več časa. Pa naslednje leto.

Še vedno se večkrat spomnim, kako lepo je bilo na 3. Božičnem bazarju, ki so ga v Mozirju skupaj z obiskom Božička organizirale punce iz Društva prijateljev mladine Mozirje. Tjaši in Tini, ki sta glavni organizatorki, so letos na pomoč priskočili še mozirski prostovoljni gasilci.

Ko se je stvar pred tremi leti začela z nekaj stojnicami in kuhancem iz sosednjega bara, sem bila že popolnoma navdušena nad tem, da so se punce lotile in tudi v malem Mozirju, naredile nekaj takega, za kar je bilo pred tem treba v kakšno večje mesto. Vsaj do Velenja. Tisto leto je k bolj božičnemu vzdušju pripomoglo tudi nekaj snežink. Lani se je dogajanje preselilo čez cesto in celoten dogodek je bil še boljši. Letos pa je bil bazar na še višjem nivoju. Odlična izbira na stojnicah. Odlično kuhano vino, okusne palačinke, ki so jih gasilke pekle in delile otrokom, prijetno vzdušje, ki so ga naredili obiskovalci (med njimi je bilo največ mladih družin) in zanimiv spremljevalni program, ki ga je dopolnjevala božična glasba ravno pravšnje jakosti, da smo ljudje lahko klepetali, brez da bi morali eden drugemu vpiti na ušesa.

V spremljevalnem programu sem se znašla tudi Kandela. Moja pobuda, da bi lahko imela neke vrste ruski kotiček, kjer bi otrokom povedala kakšno rusko pravljico, je padla na plodna tla. 🙂 V soboto smo se s pomočjo ruske pravljice o repi z otroki naučili nekaj preprostih ruskih besed. V nedeljo pa so otroci slišali rusko pravljico o Sneguročki, deklici, ki ruskemu Dedku Mrazu pomaga raznašati darila. Ko je bilo pravljic konec, je lahko vsak dobil pobarvanko s Sneguročko. Zadnja stran pobarvank pa je bila bolj namenjena staršem, če bi slučajno kdo od njih želel z mano hoditi na tečaj ruščine.

So rekli, da je bilo fajn, da je popestrilo dogajanje. Ob ogledu videa, si tudi sama mislim, da je bilo za prvič kar v redu. Do prave pripovedovalke mi manjka še nekaj pripovedovalskega znanja in še kakšen nastop. Ampak, hej, vaja dela mojstra. Naslednjo priložnost za nekaj podobnega bom imela že čez slab mesec, ko bom moderirala Ruski večer.

Presodite sami. 🙂

Še enkrat hvala, da sem bila lahko del tega lepega dogodka, ki si ga bom zapomnila tudi po tem, da sem se ponovno ((Prvič se mi je zgodilo na 1. Božičnem bazarju.)) zagledala v izdelke Uršule Skornšek in njene Škartarnice. Ljubezen na prvi pogled se je zgodila med mano in njeno božično voščilnico, ljubezen na drugi pogled pa sem občutila ob pogledu na njene uhane. Zdaj so moji.

Se vidimo 2015! 😉