Ko so dnevi polni takšnih in drugačnih obveznosti, mi je najbolj zoprno vprašanje, na katero je treba odgovoriti: Kaj bo pa danes za kosilo? Hm … nekaj dobrega, hitro pripravljenega in naj ne bodo testenine. Tako sem se zadnjič spomnila, da smo, ko sem bila še otrok, včasih za kosilo jedli kar kuhan krompir s skuto. Skuto je stara mama najprej malo zalila z mlekom, da ni bila tako zelo suha, nato pa jo je še nekoliko posolila. Če se prav spomnim, mi je bila vedno nekoliko boljša tista skuta, ki jo je pripravil moj oče. Mogoče zato, ker je vanjo vmešal malo več mleka in dal pikico več soli.
Še najbolj zanimivo pa se mi je pri takem kosilu zdelo to, da je bil še neolupljen krompir v eni posodi. Sproti smo ga jemali ven, ga olupili, razkosali na manjše kose, ga potunkali v skuto in potem so se okusi v ustih zmešali v slastno mešanico, ki je še dodatno pospeševala izločanje sline.

Priprava kosila, ki so ga jedli na kmetih (predvidevam, da zato, ker so bile sestavine zanj – domača skuta in krompir – skoraj vedno pri roki), je čisto enostavna. Količine izberete poljubno – odvisno od vaše lakote in tega, kako radi imate krompir in skuto. Če boste takšno kosilo kuhali prvič, naj vas samo opozorim, da je zadeva precej nasitna in verjetno bodo dva ali trije srednje veliki krompirji dovolj za eno porcijo. Sploh, če se boste odločili, da si zraven skuhate še malo domače jesenske zelenjave – (kisle) repe ali (kislega) zelja.
Potrebujemo:
˙krompir (2-3 srednje velike krompirje na osebo, za moške skuhajte kakšen krompir več ;))
˙skuto (približno 15 dag na osebo – odvisno kako radi jo imate)
˙mleko (po občutku)
˙sol
˙(po želji) kislo repo ali zelje
Skuhajte krompir v oblicah – krompir bo kuhan, ko boste konico noža z lahkoto zarili vanj. Skuhate lahko tudi repo ali zelje, tako da jo/ga pustite vreti nekaj minut, da se nekoliko zmehča. Če ste ljubitelj ocvirkov, lahko repo ali zelje tudi zabelite. Če pa ste pristaš bolj sveže hrane, lahko kislo repo ali zelje jeste tudi sveže.
Skuto (sama vedno kupim polnomastno) dajte v malo večjo posodo, jo nekoliko pregnetite, zalijte z nekaj mleka in ponovno premešajte. Mleko dodajajte tako dolgo, da bo skuta takšna, kakršno ste si zamislili. Na enak način, kot ste dodajali mleko, dodajajte še sol.


Lahko pa kosilo pripravite tudi tako, kot so zapisali v receptu “Čompe s skuto” v kuharici Kuhinja Slovenije ((manjšo izdajo knjige Kuhinja Slovenije sva pred leti dobila od telekomovcev, ki so po bloku opravljali neke ankete povezane z optiko …)) …
Za čompe s skuto potrebujemo:
˙1 kg krompirja
˙0,5 kg skute
˙kislo smetano
˙1 strok česna
˙svežo baziliko
˙svež pehtran
˙maslo
˙sol
Krompir dobro operemo, ga razpolovimo in skuhamo v slani vodi. Kuhanega odcedimo. Ponudimo ga v olupkih. Zraven ponudimo skuto, ki jo lahko izboljšamo z dodatkom kisle smetane, svežih zelišč in na maslu popraženega sesekljanega mladega česna.

DOBER TEK! 😉
Jooooj, kakšne čompe mi je enkrat že zjutraj naredila ena punca iz Bca 😆
pa slika polovice suhe klobase (pol narezane pol še v kosu) mora biti na steni – tam, kjer sliko največ ljudi vidi 😛
lahko je v družbi z na pol praznim štefanom in polnim kozarcem 🙂
Oooo, tole bom pa jaz jutri za kosilo. Imam že kuhano repo, pa v njej se je namakal en kos pujsa, ko se je kuhala … krompir s skuto bo pa enkraten za zraven.
Priznam pa, da sem se ob naslovu ustrašila, da boš na dan privlekla mohant ;)se mi namreč že ob sami besedi obrača 😀
mmmmmmmmmmmmmmm…se moram sicer izogibat maščobam, ampak enkrat bi se pa pregrešil….povabiš? 🙂
Ampak…. jaz sem pa bil na ene par kmetijah tam okrog (Stanovišče, Robidišče….) in so neolupljen kromir pekli v pečici.
Kot pri nas včasih, v Slovenskih goricah, pa smo ga potem z zaseko mazali in s česnom ali čebulo jedli.
No, tu so ga pa na koncu križno zarezali (bog ve kak naj to razložim), malo (ali malo bolj) razprli in noter navtikali marsikaj, začenši s skuto, ja….
Pa z mletim mesom, termično obdelanim, kajpada in primerno začinjenim….
Pa ribo…. (mislim, da fileti, razcefrani, popečeni na maslu z nasekljanimi olivami in česnom…..
Pa bog ve kaj še….
Ker zraven je bil teran, tak da sem lahko zadeve spremljal samo nekaj časa…
Ampak jutro je prehitro noč spodilo….
LP
M, mohant sem končno našla v Bohinjski sirarni in sem ga en kozarec z veseljem privlekla domov 😛
Ps9457, hm, samo da me ne bo potem kdo od tvojih kregal, da te zavajam 🙂
Hihi, vidim ja 🙂 Ampak meni res smrdi, a veš … z njim se kosa samo še en primerek enega sira, ki smo ga predlani pritovorili s Korzike – o boh je smrdelo iz hladilnika, da smo avtodom še en cajt luftali. Pa ga tud nisem mogla probat …