V prejšnjem prispevku o fotografski razstavi Tamare Vodopivec, ki si jo bo mogoče ogledati od 26. februarja do 5. aprila, sem pisala o tem, da sem odkrila še nekaj, kar je povezano z Rusijo. In sicer, da je bila lani ena od številk Revije za kulturo – Emzin v celoti posvečena sodobni Rusiji. Lahko si mislite, kaj sem naredila potem, ko sem prebrala, kaj vse se skriva na kar 210 straneh te revije … Seveda, s pomočjo kolega po blogu 🙂 poročnega fotografa Samota Rovana, ki ga je omenjena revija letos razglasila za fotografa leta, ki mi je posredoval njihov mejl, sem jih kontaktirala. Glede na to, da je revija izšla že lani, me je namreč zanimalo, kje se da dobiti še kakšen izvod. Odgovorili so mi: “Če je ne najdete v kateri od knjigarn, se lahko oglasite pri nas na Metelkovi 6.”

Ker se mi je zdelo, da bom do zelo zaželjene revije prišla najhitreje, če jih obiščem, sem se odpravila na sedež revije Emzin, ki se nahaja nasproti hostla Celica. Tam sem se srečala z dvema zelo prijaznima gospema, s katerima smo se prijetno zaklepetale. Strinjale smo se, da je škoda, da več ljudi, predvsem pa študentov ruščine, ne ve, da obstaja nekaj tako dobrega kot ta revija. Sicer mi že kar nekaj časa ni treba hoditi na predavanja, ampak kolikor sem seznanjena z obvestili, ki jih objavljajo na oddelku za ruščino, in z vsebino na rusističnem forumu, ki bolj spi, kot miga, nisem zasledila, da bi kdo ((Pri reviji so sodelovali trije od naših profesorjev.)) koga obvestil o izdaji tega Emzina.

Izvedela sem tudi, da sta lani izdajo revije pospremili predstavitvi v Cankarjevem domu in v Mariboru. Povedali so mi tudi, da pripravljajo še eno predstavitev v sodelovanju z Društvom Slovenija Rusija.


foto: Igor Moukhin oz. Игорь Мухин (fotografija z naslovnice)

Če bom izvedela karkoli novega v zvezi s to predstavitvijo, ki je še v pripravi, bom o tem seveda pisala tudi tukaj. Do takrat pa … če vas zanima Rusija, si revijo vsekakor morate privoščiti! Argumenti, ki govorijo v prid reviji je fotografija z naslovnice, ki so mi jo skupaj z opisom vsebine poslali z Emzina, kar sledi v nadaljevanju tega prispevka.

Torej … preden vam bolj podrobno predstavim revijo, bi vam rada povedala samo še to … vsi, ki bi revijo radi imeli, lahko za njo pobrskate po knjigarnah. Če je ne boste našli, pošljite mejl na emzin(at)guest.arnes.si. Pri njih se boste lahko oglasili kadar koli od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro. V denarnici pa imejte 8,35€. Toliko stane ena številka.

V medijskem sporočilu za Sodobno Rusijo so v Emzinu zapisali naslednje:
V novi številki Emzina želimo osvetliti trenutno stanje v sodobni ruski družbi. Menimo namreč, da je tudi tako veliko in heterogeno državo mogoče razumeti, med drugim tudi skozi analizo in predstavitev ključnih družbenih, socialnih in kulturnih sistemov. Hitre spremembe v ruski družbi narekujejo potrebo po refleksiji in predstavitvi družbenih in drugih fenomenov Rusije 21. stoletja. Prikazati želimo različne razsežnosti pojma sodobna Rusija s sociološkega, antropološkega, politološkega in kulturološkega vidika. Poleg tega nas bodo med drugim zanimala vprašanja sodobne ruske literature, vizualne umetnosti ipd.

S tematsko številko želimo osvetliti sodobno rusko stvarnost zunaj okvirov običajne črno-bele zahodnoevropske perspektive, ki sodobne ruske fenomene označuje predvsem skozi dihotomne delitve na »dobro« in »slabo«, demokratično in totalitarno ipd.

Zanimali so nas pogledi skozi oči Rusov, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, skozi oči sodobnih ruskih kulturnih ustvarjalcev, skozi oči ljudi, katerih življenjske poti so tako ali drugače prepletene z Rusijo, in ne nazadnje tudi skozi oči domačih avtorjev, ki se akademsko in poklicno ukvarjajo z družbenimi, kulturnimi, političnimi in drugimi vprašanji sodobne Rusije.

uvodnik
Andrej Stopar – v uvodnem katalogu informacij o Rusiji izpostavlja nekatere najzanimivejše (ne)znane kulturne, politične, geografske in ekonomske podatke o državi presežnikov.

intervju
Vladimir Sorokin ((Sorokin je tisti pisatelj, ki bi moral lani priti v Slovenijo. Napovedani intervju, ki naj bi spremljal predstavo, narejeno po njegovem romanu Led, je bil kasneje odpovedan zaradi bolezni v družini.)) – eden od najbolj aktualnih ruskih pisateljev, o njegovih preteklih delih, vlogi v kulturnem prostoru in trenutnem ustvarjanju. Igor Čubajs, ugledni ruski socialni filozof, profesor in publicist, o iskanju definicije ruske identitete in ruskega sistema vrednot. Ljudmila Jevgenjevna Ulicka, prvo žensko pero sodobne ruske literature, med drugim o ruski ženski in njeni vlogi v sodobni družbi. Anna Reid, britanska pravnica, novinarka in raziskovalka staroselskih sibirskih narodov o ohranjanju njihove kulture in identitete.

portret
Portret “zvezde naše dobe”, uspešne ruske igralke, scenaristke, režiserke, pisateljice in televizijske voditeljice Renate Litvinove.


ilustracija: Boris Balant (Luks Studio)

pet zgodb
Miha Javornik ((Predava literaturo na ljubljanski Filozofski fakulteti, prevaja in počne še marsikaj. Bo oz. je moj mentor za diplomo …)) ponudi pet izsekov iz sodobne ruske stvarnosti, o “telesu” ruskega naroda, ruskem jeziku, neizogibnem vplivu Azije na Rusijo in ne nazadnje o dveh velikih mestih – Moskvi kot ženskem principu in Sankt Peterburgu kot moškem principu.

teorija
Vesna V. Godina piše o nestereotipni uporabi koncepta “slovanske” oziroma “ruske duše” v sodobni socialni in kulturni antropologiji. Božo Repe razgrinja zgodovino odnosov med Rusi in Slovenci, najbolj vzhodnimi in najbolj zahodnimi Slovani. Denis Mancevič z geopolitičnega vidika piše o ruski federaciji, ki je v zadnjih osmih letih doživela korenite gospodarske, notranjepolitične in družbene spremembe in tudi spremembo zunanjeekonomskih in geopolitičnih prioritet. Marjan Smrke predstavlja še eno veliko spremembo, ki je na področju Ruske pravoslavne cerkve nastopila po padcu enopartijskega režima in koncu Sovjetske zveze. Jernej Zupančič podaja geografsko izkaznico Rusije, največje države na svetu, v kateri zajema njene geografske razsežnost in upravno asimetrijo, ki je zrcalna slika barvite ruske zgodovine. Tekst je dopolnjen z izvirno pregledno karto administrativno-političnih enot Rusije in abecednim seznamom upravne razdelitve Rusije, ki vključuje glavna mesta ter številne druge informacije.


administrativne enote Rusije razdeljene po zveznih okrajih

branje
Bogomir Kovač osvetli rusko ekonomsko zgodovino in politično-ekonomsko prihodnost, v kateri naj bi Rusija postala ena od vodilnih ekonomskih, političnih in vojaških velesil sveta. Miha Lampreht o ruski energetski politiki, ki je postala nadvse pomemben dejavnik pozicioniranja na svetovnem energentskem trgu. Vid V. Vodušek razmišlja o paradoksu prenosa zahodnih (razsvetljenskih) idej na ruska tla. Primož Krečič o nekdanji Rusiji kot zakladnici mistike in duhovnosti ter o dolgem obdobju ateistične indoktrinacije. Lilija Varjačić – Rajko o psihoanalizi v Rusiji med sodobnostjo in tradicijo. Katja Čibej Fras o delovanju človekoljubnih organizacij na jugu Rusije, ki so tja prišle po terorističnem napadu na šolo v Beslanu. Vojko Kogej o zlatih časih ruske kozmonavtike, trenutnem stanju ter načrtovanju in prodaji turističnih poletov v vesolje. Tatjana N. Komarova ((Lektorica na oddelku za ruščino na ljubljanski Filozofski fakulteti in verjetno še kaj drugega.)) o ruščini kot enem izmed največjih svetovnih jezikov. Mladen Uhlik oriše značilna obdobja sovjetske jezikovne politike, razmerja med ruščino in ostalimi jeziki, ter opiše njeno današnje stanje. Tekst dopolnjujeta abecedni seznam jezikov v Ruski federaciji in abecedni seznam državnih jezikov. Klemen Jelinčič Boeta piše o številnih staroselskih etničnih skupinah Sibirije in ruskega daljnega vzhoda ter dopolni tekst s seznamoma verskih skupnosti ter narodov, narodnosti in etničnih skupin v Ruski federaciji. Victor Mazin opisuje, kako lahko sledimo evoluciji oglaševanja v Rusiji in kako oglase sprejemajo gledalci – uporabniki. Ksenija Gurshtein piše o značilnostih sodobnega ruskega umetniškega prostora.


ruski dnevnik Branka Sobana

dnevnik
Branko Soban piše o petih izjemnih “postajah” njegovih številnih potovanj po razsežnostih Rusije – od Moskve do Petuškov, Joškar-Ole do Puškinskih gora in “Rdečega slona” na Belem morju.

literatura
Blaž Podlesnik ((Predava literaturo na ljubljanski Filozofski fakulteti.)) predstavi sodobno rusko literaturo kot uvod v izvirna prevoda dveh besedil Dmitrija Bikova, uglednega ruskega pisatelja, publicista in komentatorja aktualnega dogajanja v Rusiji.

kolumne
Jordan Cvetanović, Tomaž Pavčnik, Urška Zabukovec, Jelka Ciglenečki, Primož Sark, Mariana Bersadska, Andreja Alt, Jana Valenčič, Ksenija P. Hahonina.


reportaža odličnega Arneta Hodaliča

reportaža
Prva produkcija fotografske reportaže revije in Zavoda za kreativno produkcijo Emzin, ki je nastala na potovanju Arneta Hodaliča v Sibirijo (polotok Jamal), kjer se je srečal z Nenci, staroselskim narodom nomadov in rejcev severnih jelenov, in z njimi delil trdo življenje v nedostopni tundri. Kako živijo Nenci, kaj si želijo, kako se spoprijemajo z ekstremnimi razmerami nad polarnim krogom in kako sprejemajo vse večji vpliv moderne civilizacije.

Predstavljamo rusko oblikovalsko skupino Ostengruppe (Erik Beloussov, Igor Gurovič, Ana Naumova in Dmitrij Kavko), ki se ukvarja s sodobnimi vizualnimi komunikacijami in deluje na področju grafičnega oblikovanja, televizijske grafike, interneta, videa, notranjega oblikovanja, oblikovanja pohištva, mode in scenografije.

fotoleta
Poročilo natečaja Fotografija leta 2008, predstavitev nagrajenih fotografij, intervju z nagrajenko Vanjo Bućan in poročilo s predavanja Ziyaha Gafića in Balazsa Gardija, žirantov natečaja.
Ilustracije sta prispevala Jugoslav Vlahović in Boris Balant, avtorji fotografij pa so Stacey Mutkin, Tamara Vodopivec, Aleksej Kolmikov in Anatolij Lomohov.