Katarina

Tista nad Ljubljano. Po nekaj letih in raziskavah, kako sploh priti do izhodišča za izlet na Katarino, sva jo končno našla in tudi osvojila. Morala sva izkoristiti enega od teh čudovit dni, s katerimi nam je postregla mrzla zima, in malo pobegniti iz mesta. Hkrati sva odprla še sezono iskanja izgubljene kondicije, ki se je z londonsko gripo še bolj izgubila. Bo treba zlesti še na kakšen hrib preden jo bova spet našla. Jaz bom svoje zakrnelo telo raztegnila še z jogo in tekom na smučeh.

Veliko pametnega o Katarini ne znam povedati, razen to, da ima zelo lepo ime 🙂 in da je bil vzpon nanjo pravi zimski užitek, po katerem imam spet občutek, da lahko diham. In zjutraj sem slišala, da je gori jasno in -4 °C. Če bi se radi nadihali tudi vi in imate avto, vam priporočam, da izberete pot, ki sva jo tudi midva. Do Katarine sva se odpravila po “stari” cesti iz Ljubljane proti Kranju. V prvem semaforiziranem križišču v Medvodah sva zavila levo in ko sva prečkala železnico, sva v križišču z ogromno tablami ((Glej spodnjo fotografijo.)) spet zavila levo in se nato držala smeri za Slavkov dom, kjer sva pustila najinega konjička. Nato sva se podala v smeri puščic in jim pridno sledila, dokler nisva po dobri uri hoje v daljavi zagledala majhne cerkvice na enem od vrhov. Kasneje sva ugotovila, da je to Sv. Jakob, ki ga bova obiskala ob naslednjem osvajanju Polhograjskega hribovja oz. Polhograjskih dolomitov.

prihod v Medvode, drugo zavijanje levo, sledenje smerokazom za Slavkov dom, izhodišče za vzpon na Katarino

Sicer pa se na Katarino iz Ljubljane, odkoder se verjetno tja gor odpravi največ ljudi, pride z več smeri. Lahko bi v Mednem zavila tudi levo v smeri za Motel Medno in nato sledila smerokazom za Slavkov dom. Lahko bi se odpeljala tudi po Podutiški cesti proti Toškemu čelu in Golemu brdu in naprej do Topola pri Medvodah, kjer stoji sveta Katarina. Če vas pa na primer zanima, kako do Sv. Jakoba s kolesom, si preberite Chefov zapis 🙂

Izlet, za katerega sva skupaj z vožnjo potrebovala dobre 3 ure, je bil super. In zdaj tudi vem, kam moram, če naslednjič, ko se bom na Šmarno goro želela odpraviti popoldan, v Tacnu ne bo prostora za parkiranje. Čeprav je verjetno Katarina ob lepih spomladanskih in poletnih dneh prav tako oblegana, kot Šmarna. Vsaj slišala sem, da jo imajo zelo radi tudi kolesarji.

Upam, da je tudi vam uspelo izkoristiti katerega od teh lepih dni za še lepši skok v novo leto!

SREČNO!