Tekaški vikend z Majo Benedičič v Ratečah

učiti se, učiti se, učiti se, ...

V Ratečah, pred Ponco, trgovino specializirano za tekače na smučeh, se nas je zbralo kar 21. Sami začetniki. Nekaterim je šlo bolje, drugim malo manj. Kljub vsemu pa sem prepričana, da je prav vsak lahko odnesel zelo veliko, če je le želel. Seveda je tudi učenje teka na smučeh (precej) zahtevno. Joj, pa tako zelo enostavno zgleda, ko človek gleda vse te profesionalce in malo bolj vešče rekreativce, ki so se na soncu v Ratečah zbrali v velikanskem številu. Še Tofa smo videli, kako pridno laufa 🙂 A osredotočanje na to, v katerem trenutku, kako in na katero nogo je treba prenesti celotno težo telesa, da vzpostavimo pravo težišče in da bo smučka lepo podrsala po snegu, brez da bi nas odneslo na rit, je precej zahtevno. Še posebej za take, kot sem jaz, ko niti ne smučam niti ne rolam, drsala pa že tudi nisem celo večnost … vse odkar sem pred kakšnimi slabimi 15 leti v dvorani na Bledu v zadnjem krogu pred odhodom domov tako zelo padla direktno na koleno …

Na alpskih smučah sem stala še kot otrok. Skupaj s sosedovimi mulci smo si po okoliških kucljih najprej dobro poteptali sneg in naredili progice, da smo se potem lahko spuščali po njih. Nato smo odrasli, eni so se še naprej smučali na Kobli ali Voglu, drugi nismo imeli niti prave opreme niti prave volje za smučanje. Drsali smo se po nekoč še zamrznjenem Bohinjskem jezeru, največ pa po manjših zaledenelih površinah v vaškem hudourniku Jerečici. Zame sta drsanje ali kakšen pohod prišela na vrsto tudi takrat, ko so nam v šoli organizirali športni dan. Glede na to, da nisem znala dobro smučati, se nikoli nisem želela izpostavljati na večjih smučiščih … Pred dvema letoma pa sem se prvič postavila na tekaške smučke. Od takrat mi bo za vedno ostalo v spominu predvsem dejstvo, da močan udarec na trtico zelo močno boli še kakšen mesec in da je tek vseeno nekaj tako dobrega, tako sproščujočega … In tečaj teka na smučeh je bil zame kot naročen.

Za začetnike, med katere spadam, se mi zdi Majin način učenja odličen. Gre za Vitalis tek na smučeh ((Bistvo tehnike Vitalis je, da je učenje tehnike teka na smučeh bistveno lažje in hitrejše, saj se zaradi posebnih vaj tečajniki bolj sprostijo in nato hitreje osvajajo pravilno gibanje.)), pri katerem je zelo pomembno, da se človek še preden stopi na tanke laufarce dobro ogreje in tehniko preizkusi na suho. Seveda je na smučkah drugačen občutek, a se mi zdi, da je zelo dobro, da že brez smučk ugotoviš, kje mora biti ravnotežje in kako ga pravilno vzpostaviti. To je še veliko bolj pomembno pri drsalni – skate – tehniki, kot pri klasiki. Vsaj meni se je zdelo tako. Po dveh čudovitih dnevih se spet zavedam svojih tricepsov, trebušnih in hrbtnih mišic, notranje stegenske mišice in na splošno celotnega telesa.

gremo! ... hm, moja tazadnja je še vedno pretežka 🙂

Zdaj samo še držim pesti, da se bo napoved vremenoslovcev, ki v drugi polovici tekočega tedna obljubljajo nižje temperature in sneg, uresničila, ker jaz bi še! Čez dva tedna najprej še na nadaljevalni tečaj teka na smučeh, potem si mogoče privoščim celo svojo opremo. Za tečaj smo si jo izposodili kar v Ratečah v trgovini Ponca. Tam si lahko smučke izposodite tudi, če niste prišli na tečaj, lahko pa pri njih poleg smučk najamete tudi Majo, ki vam bo nudila individualne ure učenja. Tam so vsem, ki imate svojo tekaško opremo, na voljo tudi pravi mojstri, ki bodo za vaše smučke izbrali najbolj pravilno mažo in vam pripravili smučke za še večji užitek na snegu. Pri Ponci se za prostovoljen prispevek lahko tudi pogrejete s čajem ali kuhanim vinom, se okrepčate z golažem in za konec spijete še šilce česa močnejšega, da vas zaradi prepotenosti ne bo ujel prehlad 🙂 Rateče so zakon!