Zagrebško morje

Začelo se je z Jadranskim morjem, končalo pa z zagrebškim, kot pravijo centru Jarun, ki je z umetnim jezerom in urejenimi športnimi površinami pravo zatočišče različnih rekreativcev, ljubiteljev piknikov … Objavljam še drugi del dopustniških zapisov … 🙂

Zapisi z dopusta – celinski del

Zadnji dopustniški dan sedim v prijetno ohlajeni hotelski sobi v Zagrebu in čakam, da mine še kakšna ura, da se bova odpeljala do športno-rekreacijskega centra Jarun, kjer se dogaja še zadnji dan letošnjega glasbenega festivala INmusic. Pred nama sta še koncerta Mando diao in Franz Ferdinand, spanje, zajtrk in pot domov.

Čeprav je najin dopust trajal (le) osem dni, se mi zdi, da sva na poti že cel mesec in po eni strani komaj čakam, da se vrneva domov. V najino posteljo, pod najin tuš … Kar me najbolj utruja je vročina in noge, ki jih ne morem prepričati, da mi ne bi zatekale 🙂 Zato se po popoldnevih skrivava pred razbeljenim mestom. Ker sva v Zagrebu že bila, sva se odločila, da nama najbolj pomembnih turističnih značilnosti ni treba videti še enkrat. Namesto tega sva želela malo bolj okusiti utrip mesta. Zato sva se po mestu namesto z avtom raje vozila s tramvajem. Ker sva nastanjena v hotelu Laguna, ki je praktično v centru, sva se do Trga bana Jelačića odpravila tudi peš in podrobneje proučila katere ceste so enosmerne, kar nama pride zelo prav, ko se z avtom vračava z večernih koncertov. To, da se z avtom odpeljeva do Jaruna, sicer ni ravno najbolj ekološko od naju, a sva prepričana, da imava za to razumljivo opravičilo …

Prvi dan sva Jarun obiskala bolj na hitro. Ker sva morala zaradi obveznosti z morja, kjer sva dan pred odhodom nekaj sto metrov od obale čisto slučajno videla štiri delfine, najprej do Maribora in potem nazaj v Zagreb, sva bila že malo utrujena. A odličen koncert francoske skupine General Elektriks, ki je prej nisva poznala, je “poplačal” najin trud, ki sva ga porabila za približno 3 kilometre hoje do vhoda na festivalsko prizorišče.

Drugi večer sva, no jaz verjetno veliko bolj :), pričakovala kar nestrpno. Na glavnem odru je bil napovedan koncert meni zelo ljubih Gogol Bordello. Ura in pol odlično odigrane, ravno prav glasne in ozvočene glasbe je ves čas na nogah držala številčno množico, ki se je zbrala pod odrom. Njihov koncert na Rock Otočcu dan prej naj bi bil nekoliko kratek, ampak tisti, ki smo revolucionarje ciganskega punka videli v Zagrebu nimamo nobenega razloga za pritoževanje 🙂 Igrali so eno uro in pol.

Ko so Hütz in njegovi kompanjeroti odigrali svoje, sva si ob ograji, ki je razmejevala prostor med tonskimi mojstri in glasbenimi navdušenci, razgrnila deko in sede počakala, da so oder pripravili za kultne New Order, ki so prvič prišli na Hrvaško, kar nam je pevec vedno znova povedal po prvih treh komadih. Ker sva bila že precej utrujena, sva se po četrti pesmi odločila, da se počasi odpraviva nazaj proti avtu. Poleg tega se nama je zdelo, da so bili nekoliko preglasni in tudi malce dolgočasni. Kljub temu, da sva se odpravila proti hotelski sobi, sva vsaj še pol ure, kolikor sva porabila za pot do izhoda in čakanje na avtobus, ki vozi okoli Jaruna, lahko poslušala glasbo New Order. Okoli 1. ure zjutraj sva utrujena in odločena, da bo tuširanje počakalo do naslednjega jutra, zlezla v nekoliko premehko posteljo in zaspala.

Ker se popoldan skrivava pred vročino, želiva vsaj nekaj dopoldanskih ur izkoristiti za mesto, zato sva se pri zajtrku odločila, da predzadnji dopoldan posvetiva muzejski kulturi. Odpravila sva se do Muzeja prekinjenih zvez. O njem sva že veliko slišala, a nikoli ni bilo ravno priložnosti, da bi ga obiskala. Do muzeja sva se povzpela kar z vzpenjačo. Glede na to, da sva v paketu poleg tridnevnega bivanja v hotelu skupaj s tridnevno vstopnico za INmusic dobila še Zagreb card, sva izkoristila možnost, da se na vrh Gornjega grada povzpneva brezplačno.

Potem sva dobro uro porabila za ogled muzeja. Verjetno bi tam ostala še kakšno minuto dlje, a muzej brez klime vsaj meni ni dopuščal, da bi prebrala čisto vsako zgodbo ob razstavljenih predmetih, ki so jih ljudje podarili temu zelo posebnemu muzeju … Obisk zelo priporočam. Zgodbe so lepe, zanimive, pretresljive in pri nekaterih se mi je zdelo, kot da so jih prepisali iz kakšnih knjig, ali pa so jih našli v filmih.

Zdaj se počasi spet bliža ura, ko se bova odpravila proti Jarunu. Do vhoda potrebujeva približno eno uro. Danes se bova na prizorišče odpravila malo prej, ker si želiva malo bolje ogledati celotno dogajanje na Otoku hrvaške mladine še preden se začneta koncerta Mando Diao in Franz Ferdinand na glavnem odru, ki si ju želiva privoščiti. Če bova ostala do konca, še ni jasno. Na tem dopustu se prepuščava trenutnim razpoloženjem, ki so odvisni od več dejavnikov … Vse, kar je zagotovo, je, da danes še spiva v Laguni, zjutraj se najeva, spakirava, se odpeljeva via Slovenija in najina letošnja dopustniška turneja bo zaključena. 🙂

——————-

Še nekaj fotografij (večina jih je nastala s pomočjo telefona, ker se mi “pravega” fotoaparata sploh ni dalo nositi s sabo).