Jadransko morje

Za mano je dopust. Na Hrvaškem. Najprej pet dni ob Jadranskem, nato še trije dnevi ob zagrebškem morju ((To naj bi bilo drugo ime za športno-rekreacijski center Jarun na jugu hrvaškega glavnega mesta.)). Bilo je vroče. Poletno in peklensko vroče in vesela sem, da sem spet doma, čeprav je tudi tukaj vroče. In niti klime ni 🙂

Zame je morja za nekaj časa dovolj. Jadransko magistralo sem videla (tokrat prvič), zadrske morske orgle sem slišala, naplavala sem se, celo 4 delfine sem videla (plavali so nekaj sto metrov stran od obale in ko sem jih zagledala, sem bila navdušena kot majhen otrok), spet sem uživala na koncertu Gogol Bordello in videla še nekaj drugih znanih bendov (New Order, Mando diao in Franz Ferdinand), se spotila v neznansko zanimivem Muzeju prekinjenih zvez v Zagrebu in predvsem uživala v dvoje.

Da ne bom dolgovezila … V nadaljevanju pripenjam prvi del zapisov z dopusta ((Ker sva imela s sabo prenosnik, sem se celo pripravila do tega, da spišem nekaj za na blog že med dopustom.)) in nekaj fotografij.

Zapisi z dopusta – morski del

Tretje jutro sedim na postelji v apartmaju nekje na sredi poti med Zadrom in mestom Pag ((približno en kilometer stran od Paškega mosta)), čakam moža, da priteče z jutranjega teka in zapisujem svoje dopustniške misli. Kaj sem se naučila oz. kaj sem spoznala v treh dneh svojega prvega pravega dopusta ((Prvega pravega dopusta zato, ker prej še nisem bila zaposlena in sem se odločila, da so letošnje počitnice moj prvi dopust.)) …

Jadranska magistrala je vijugasta, slikovita, lepa in dolga. Če tvoje noge med vožnjo zaradi vročine in še česa pridno pridobivajo obliko buhtelčkov, pa je že kar predolga. Ampak s pomočjo vode, klime in, ker je moj mož super in ga vožnja ne utruja, tako kot mene, sem preživela 🙂
Pokrajina, ponekod povsem gola in razbeljena od vetra in sonca, drugje porasla z zelenjem in grmovjem, ki so ga nekoč oblizali ognjeni zublji, je zanimiva in drugačna, a priznam, da me ni povsem prevzela. V njej je enostavno preveč asociacije na vročino, ki je jaz ne maram najbolj. Zakaj potem na morje namesto v hribe? Kaj jaz vem …
Vikendica na obali? Ne, hvala. Vsaj ne na Jadranu. O obalah na severu Evrope bi pa razmislila 🙂

V treh dneh, odkar sva na morju, sva ponovno ugotovila, da nisva ravno tiste vrste dopustnika, ki bi več dni zdržala na enem in istem mestu. Enostavno ne gre, ker naju nekaj žene sem in tja. Najin urnik sicer sploh ni natrpan, a do zdaj nisva preživela niti enega celega dneva na plaži. Že prvi večer po prihodu v Mladega mornarja, privatni penzion s petimi apartmaji, sva se odpeljala v Zadar. Naslednji dan sva skoraj v celoti prevozila otok Pag in obiskala prijatelje, ki dopustujejo tam. Drugi dan sva se odpeljala do mesta Nin, si ogledala zgodovinski center in se odpeljala naprej na otok Vir, kjer sva se ohladila v morju. V času peklenske vročina sva prevozila otok Vir, si po dolgem iskanju le našla košček sence pod borovci in utišala želodce. Potem sva se vrnila na plažo v centru mesta Vir, parkirala v senci, podrla sedeže in za dobro uro zadremala. Vsa polomljena sva še zadnjič tisti dan skočila v morje in se odpeljala v Zadar, poiskat morske orgle.

Pred nama sta še dva dneva na morju, potem se za tri dni prestaviva v Zagreb, da s festivalom INmusic na Jarunu potešiva željo po glasbi. Danes in jutri sta na vrsti dneva z manj prevoženimi kilometri. Pogledat greva bližnje plaže na otoku Pagu in prebrat kakšno stran v knjigah ter revijah, ki sva jih prinesla s sabo, da bi si krajšala poležavanje. A najprej je treba poležavati 🙂

Medtem se je Roman ves svež že vrnil z jutranjega teka. Naslednji opravek danes – zajtrk.

————————-

Naslednjič sledi Zagrebško morje 🙂