Odkar sem se preselila v zgornjesavinjski konec mi postaja Velenje nekakšen nadomestek za Ljubljano. Do tam imam približno 15-20 minut vožnje z avtom. Hm, to je tako, kot če bi šla s kolesom iz Šiške do centra ((Pogrešam ljubljanske kolesarske steze …)). Očitno sem predolgo živela v mestu, da me ne bi zaznamovalo, zato sem vesela, da je Velenje tako blizu. Še bolj pa me veseli, da se v tem mestu dejansko dogaja marsikaj zanimivega. Vem, da je poleti povsod nešteto takšnih in drugačnih prireditev in dandanes ima že skoraj vsaka vas svoj (mini) festival. Medtem ko sem zamudila vse priložnosti, da bi skočila do mariborskega Lenta (ki ga bo nasledil festival Polenta), hkrati pa čakam, da ujamem kakšen večer na začetku letošnjega Trnfesta, sem si naredila kulturni urnik za Festival Velenje. Prvo točko s seznama sem že prečrtala. Do 11. avgusta, ko bodo znameniti velenjski Titov trg zasedli ruski kozaki, pa bom v enem od naših knapovskih mest preživela še tri večere. Najprej se bom (prvič) odpravila na Velenjski grad na stand-up Tadeja Toša, potem sledita še monokomedija Moja briljantna ločitev in koncert Uršule Ramoveš in Fantov z Jazbecove grape.
Za uvod v poletne dogodke v Velenju pa sem neizmerno uživala na koncertu skupine Same babe, ki so nas z odra pod magnolijami razvajali s svojo muziko in duhovitostjo.
Ne spomnim se točno, kdaj in kje sem prvič slišala za Same babe, ampak že njihovo ime je tako v nasprotju z dejstvom, da so Same babe v resnici štirje dedci, da sem si jih zapomnila. Še bolj pa sem si jih zapomnila po Mihi Nemaniču. V času, ko sem zapuščala obdobje pubertete in sem še ogromno časa posvečala glasbi in vsemu, kar je povezano z njo, sem pridno spremljala tudi Videospotnice. Tam so v nekem obdobju vrteli tudi videospote skupine Holder. Eden od njihovih hitov je bil komad Ti nisi na moji strani. Če me spomin ne vara, se je takrat na radiu dalo slišati še eno balado. Kakorkoli, glas Mihe Nemaniča se je usedel v mojo glavo. Naravnost v tisti kotiček, ki je rezerviran za nekaj meni osebno najboljših pevcev. Skupaj z Miho sta tam še Boris Benko in Maynard James Keenan.
Že večkrat sem zasledila zelo pozitivne kritike Samih bab. Da bom tisti večer del publike, sem vedela takoj, ko sem videla, da bodo imeli fantje koncert v Velenju. In bilo je res slastno. Ne samo, da fantje znajo poskrbeti za dobro predstavo, ki jo ves čas duhovito povezuje Viki Baba, ampak se tudi nadvse simpatično igrajo z besedami in glasbo. V besedilih, ne glede na to, ali gre za njihove besede ali besede, vzete iz ljudskih pesmi in poezije Janeza Menarta, je polno življenja. Življenja, ki ga živimo čisto običajni ljudje. Jaz, ti, oni. Ljubezen, vaški posebneži, delavci in pijanci.
Koncert je trajal slabi dve uri in če lahko verjamemo Viki Babi, se nismo imeli lepo samo babe in dedci, ki smo posedali ob mizicah pred barom v Domu kulture, ampak tudi babe oz. dedci na odru. Če boste kdaj imeli priložnost Same babe videti v živo, si jih privoščite. Poletni večer, ki ga skupaj z dobro družbo preživiš na terasi ob pijači in koncertu Samih bab, je popoln zaključek dneva.
Brez Veleja ni živleja 😉
Sama sem velenjčanka, no iz okolice Velenja in vedno pravim, da je Velenje res eno od lepših mest v Sloveniji. Sploh on konec ob Velenjskem in Škalskem jezeru, no pa tudi center je lep. Raj po malem. Je pa res, da so ljudje skrajno nevzgojeni in večkrat tudi nesramni!
Torej uživaj, na Tadeju se pa mogoče tudi vidima 😀