Najprej je bil Natašin ples. Potem je bil Andrejev komentar. Sledili so mejli, ki s sabo niso prinašali vedno znova samo velikega veselja, ampak tudi prijetno povabilo, lepo poznanstvo in “igračke”  😀

Včeraj (25. februarja) sva se odzvala na povabilo in prisostvovala otvoritvi fotografske razstave Tamare Vodopivec v hotelu Mons ((Razstava je na ogled od 25.2. do 5.4.2009.)). Ker se mi je Andrej ((Od včeraj sva na “ti”, zato bom od zdaj naprej pisala kar Andrej 🙂 )) ponudil, da mi lahko prinese kakšno knjigo, če jo hočem/potrebujem, sem ga res prosila za nekaj “robe”. Zato sva se dogovorila, da prideva midva ((Piroman in Kandela)) v Mons kakšne pol ure pred uradno otvoritvijo, da si v miru izmenjamo denar za knjige in CD-je.

Seveda sem bila, preden sva se odpravila od doma, malo nervozna. Vem, da je Andrej čisto navaden človek, vendar ga zaradi njegovega dela zelo spoštujem, zato sem verjetno tudi imela nekaj treme. Ko sva prišla do Monsa, sva že s parkirišča videla kaj se dogaja v prostoru, ki je namenjen razstavam. Vstopila sva in se podala do gostiteljev. Ko smo si segli v roke, je izginil še zadnji kanček nervoze, ki je obtičal nekje v želodcu, noge pa so nehale biti mehke. Kako noro je vedno znova ugotavljati, da so ljudje, ki imajo poseben pomen v svetu nekega posameznika, v tem primeru gre za moj svet, preprosti. Vam povem, to je taka radost! V živo spoznati človeka, ki ga ceniš. No, ne smem pozabiti na njegovo simpatično ženo Tamaro, ki je bila kriva, da smo se sploh dobili v Monsu. Sicer nisva veliko govorili (najbrž si znate predstavljati, kako je, če nekdo po doooolgem času pride nazaj domov, ko ga vsi hočejo videti in govoriti z njim), ampak vseeno lahko povem, da je zelo simpatična in prijetna ženska.

Potem ko smo si izmenjali robo (tj. moje nove ruske igračke 😀 ), smo še malo poklepetali. Preden se je začel uradni del, sva si s Piromanom ogledala fotomontaže, ki jih je naredila Tamara. Ker je bilo ljudi še zelo malo, sva imela odlično priložnost, da sva si razstavo ogledala bolj podrobno. Najbolj naju je fasciniralo je to, da ko neko sliko pogledaš, hitro vidiš neko celotno podobo. Če pa fotomontažo gledaš več časa, začneš ugotavljati, da je povsod polno nekih detajlov. Potem se začneš igrati z ugibanjem, kateri prizor je bil osnova za fotomontažo in opazovanje postane prav zabavno. Sploh, če imaš še nekoga, s katerim lahko skupaj debatirata 😉


Tamara Vodopivec se je nastavila “pravemu” fotografu 😉

Medtem ko sva si ogledovala razstavo, se je Mons počasi polnil. Preden so svoje delo začeli opravljati mikrofoni na “odru”, sva srečala še nekaj poznanih ljudi. Med njimi je bila tudi naša lektorica Tatjana Komarova. Tudi ona je ena izmed tistih ljudi, ki jih zelo spoštujem in ki jih vedno znova rada srečam. Sicer nikoli ne vem, ali naj z njo (kot z bivšo lektorico) govorim po rusko ali slovensko … včeraj sem se odločila za ruščino. Upam samo, da nisem naredila polno napak, ker sem ves čas razmišljala, če govorim prav 🙄

Ko je bil razstavni prostor, ki je v bistvu avla, poln, se je začelo zares. Najprej se nam je predstavila Tamara Vodopivec, ki je povedala, da razstavljene fotomontaže predstavljajo Moskvo tako, kot jo vidi ona. Glede na to, da v Moskvi nikoli ni tišine in je povsod polno ljudi, se je ona odločila, da bo poiskala in predstavila prostore in stavbe (skoraj) brez ljudi. Tako so na eni od fotomontaž tudi tekoče stopnice, ki peljejo do metro postaje. Brez ljudi. Kar je v Tretjem Rimu, kjer živi nekje okoli 15 milijonov ljudi, zelo težko videti.

Potem sta na oder prišla Manca in Benjamin Izmajlov in zapela in zaigrala štiri pesmi. Zadnja je bila Podmoskovski večeri oz. Подмосковные вечера. Preden je Manca zapela to čudvito pesem, je povedala, da imamo Slovenci po njenih izkušnjah to pesem najraje od vseh ruskih. Ji čisto verjamem 🙂 Joj, kako lepo je zapela …


Mons, poln “ljubiteljev” Moskve

Po koncu uradnega dela, sva se še malo prebila naokoli, potem sva se poslovila od Tamare in Andreja in odšla domov odvijat “igračke” ((vredne 50€)), zapakirane v dva paketa. Če bom oz. boste kdaj naročali karkoli preko ozon.ru, bodo na vaš naslov prišli paketi podobni tema s spodnje slike.


paketa 😀

V paketu ali dveh, odvisno koliko različnih naročil boste opravili, pa se bo skrivalo nekaj takega, kar je na spodnji sliki. Tako, knjige, ki so pomembne za dokončanje mojega študija, so pri meni in jih bom varovala kot fantiča svojega očesa. Za boljše razpoloženje pri branju in pisanju diplome bom imela pa muziko, ki se skriva na CD-jih skupin Undervud, Mumij troll, Moralni kodeks in še nekaterih drugih, ki so pri meni že od prej 😉

Naj se na koncu še enkrat zahvalim Andreju in Tamari za “igračke” in vse ostalo! NAJLEPŠA HVALA!


moje nove “ruske igračke” ((Čokolada je bila darilo.))