Skoraj prepričana sem, da so vse naše babice in prababice znale šivati. Ne samo na roke in tudi veliko več kot samo kakšen odtrgan gumb. Danes je proizvodnja vedno novih in novih oblačil domena podjetij, ki za to izkoriščajo poceni delovno silo, ki cunjice s prodajnih polic šiva za nekaj centov za kos.
V današnjem oz. našem svetu so oblačila tako zelo poceni, da ni nobene računice, da bi si človek vse stvari, ki jih obleče, delal sam. A vseeno skoraj ni trenutka, ko se znajdem v trgovini in iščem nekaj določenega, pa ne najdem prav nič, kar bi mi bilo všeč ali prav. Sicer vem, da znam biti kar izbirčna … Ampak takrat si vedno znova rečem, da se bom enkrat pa čisto čisto zares naučila šivati. In letošnje poletje se je izkazalo za odlično priložnost, da uresničim te sanje.
V drugi polovici junija sem na spletni strani Kino Šiška prebrala naslov Supertečaj krojenja in šivanja, ki mu je sledil stavek: Supertečaj krojenja in šivanja za vse, ki od nekdaj govorite, da bi se radi naučili starodanih ročnih spretnosti! Ta stavek me ne bi mogel navdušiti bolj, kot me je. In odločila sem se, da končno rečem “ne” vsem tistim mislim, ki so me že večkrat preganjale ob podobnih situacijah – ah, zdaj ni pravi čas, nimam časa, nimam denarja …
Vse, kar mi je povzročalo še nekaj skrbi je bilo dejstvo, da nimam šivalnega stroja. Najprej sem poklicala taščo, nato še teto. Tetin šivalni stroj pride v paketu z omaro, v katero je vgrajen, zato ostaja kar pri njej. Več sreče sem imela s taščinim strojem. Na novo očiščen in naoljen je zdaj pripravljen, da ga odnesem v Kino Šiška, pod njegovo iglo položim kos lepo ukrojenega blaga in pohodim električno pedalko. Potem bom lahko naokoli hodila tako oblečena, kot si bom zaželela. Nič več stokanja in pritoževanja. O, ja. Fajn bo!
Drugače pa sem po spletu malo gledala tudi nove šivalne stroje in mislim, da se da že za slabih 200 evrov dobiti čisto dober šivalni stroj. Seveda se je treba ob takšnem nakupu vprašati, če bomo šivalni stroj res uporabljali.
Če bi se še kdo rad pridružil mali druščini v Kino Šiški, kjer se bomo dobivali od 19. julija naprej, naj se javi modni oblikovalki Ani Malalan – naši učiteljici. Veliko več o tem, kaj vse se bomo naučili in kaj za to potrebujemo, si preberite kar na strani www.anselma.si.
Komaj čakam!
POVEZANE OBJAVE:
Šivanje – včasih nič posebnega, danes luksuz
Krojenje prvič: Potegneš črto, vzameš šestilo, naneseš dolžino …
Krojenje drugič: Poznamo visoki, polvisoki in nizki rokav
Krojenje tretjič: Obisk z Dela
Krojenje četrtič: Zavajajoče enostavno “navadno” krilo
Krojenje petič: Žensko naredi obleka
Krojenje šestič: Prva stopnja zaključena
škoda da takih tečajev nikoli ni v mb… jaz sem si pred kakega pol leta(malo več) kupla šivalni stroj v lidlu(ker sem bila tudi jaz zmeraj navdušena nad šivanjem in se nikoli nisem spravla zraven, trenutno pa šivam torbice, ker za to ne rabiš bit tak hudo natančen). kakorkoli, šivalni stroj je stal 80 evrov in še zmeraj dela odlično (ne vem kak delajo dragi šivalni stroji zato nimam primerjave). Majo pa vsak drug teden v leclercu kako akcijo za šivalni stroj za okorg 100€. pomoje so tudi čisto ok za začetek:)
pa dosti sreče z ustvarjanjem lastnih oblek. jaz tudi upam da bom nekoč tak daleč:)
ps: obstaja ogromno zakon strani na netu ki te učijo o šivanju na tak razumljiv način. threagbangers je meni naprimer zelo všeč.
Škoda, ker ni tudi v Kopru 🙁 Močno primanjkuje tovrstnih tečajev.
Mislim, da si ne rabimo vseeno delati iluzij, da bo šivalnik za 200 evrov kos današnjim materialom, ke vsebujejo elastin. Poletne majčke so najboljše iz 95% lan ali bombaža in elastana. Za šivanje elastana pa so potrebne specialne mašine. V prodajnih katalogih je navedeno, ali mašina obvlada raztegljive materiale. Kakšna Višnja ali Slavica so passe. Je pa res, da so ti množični poceni izdelki navadno enostavni, preširoki vendar pa kljub ceni privlačni. Potrebna je le neka dodana vrednost in postanejo nekaj posebnega. Skratka za malo denarja, vendar pa s kreativnostjo in pravim šivalnikom se marsikaj stori.Lep dan.
Punce kar pogumno se spravite k šivanju. Vaja dela mojstra, če le mojster dela vajo. In ne prekmalu obupati. Naj povem, da imam mašino staro 10 let, iz Aldija za takratnih 200 DEM, šiva še danes, čeprav je malo zmatran motor, zašije vse materjal, ta nova Singrca pa itak zajamra ob vsakem jersiju, boh ne daj da ni originalinih igel…tako da cena ni vse…. Veselo na delo….
Fenchurch, upam, da vam tudi v MB uvrstijo na spored kakšen šivilski tečaj. Mogoče vam ga prinese pa jesen. Kar se tiče pa cen šivalnih strojev … tudi jaz nisem ekspert in ker sem ga dobila na posojo se potem sploh nisem podrobneje ukvarjala s tem, na kaj moraš biti pri takem nakupu še posebej pozoren. Mislim pa, da je za tiste, ki bi to radi počeli zaradi veselja, kot hobi, ena malo bolj poceni mašina čisto v redu. Kakšnih zahtevnih stvari verjetno nikoli ne bom šivala sama. Ali pač. Nikoli se ne ve 🙂
Papir, tudi za koprski tečaj držim pesti 🙂
Kreator, mislim, da si nihče ne dela prevelikih iluzij o tem, da poceni strojček lahko dela čudeže. Vseeno pa sem prepričana, da se da tudi z bolj poceni stroji in dobro voljo narediti marsikaj. Daleč od tega, da bi postala profesionalna šivilja 🙂 Ampak kakšne hlače, krilo, enostavna majča ali kaj podobnega, se pa sigurno lahko naredi. Gre se predvsem za zadovoljevanje lastnih potreb po “uporabnem” ustvarjanju 🙂
Kajadesign, hvala za vzpodbudo 🙂 Ja, na začetku bo najbrž treba kar nekaj vaj, ampak je tašča zraven stroja dala še nekaj večjih kosov blaga, tako da bom lahko kar fajn povadila … Najprej krojenje, nato pa še šivanje zrisanega. Bom tudi kaj poročala, da bomo skupaj videli, če se splača vlagati v ta hobi 😉