Pa smo začele. V ponedeljek, 19. julija se je v dvoranici Komuna v Kinu Šiška zbrala gručica žensk. Prepričala nas je Ana Malalan, ki nam je obljubila SUPERTEČAJ krojenja in šivanja. Kot kaže, se te spretnosti spet vse bolj vračajo v življenje in punce smo vedoželjno poslušale in preizkušale kako se zriše lasten kroj. Kaj bi prerisovale neke kroje iz raznih Burd in podobnih revij, če to lahko s pomočjo geotrikotnika, svinčnika, šestila in barvic naredimo same 🙂
Še preden smo začele, smo se lahko prepričale, da nas je v roke dobila prava mojstrica. Kot je povedala Ana, sama šiva že od 7. razreda osnovne šole. Kasneje se je tudi izučila za modno oblikovalko, zdaj pa bi rada bila še arhitektka. Večna študentka, torej. 😀 S to razliko, da pridno zaključi eno šolanje in potem nadaljuje z novim, ne pa tako kot nekateri, ki eno študijsko smer vlečejo za nos do konca in še naprej … A, pustimo študij pri miru 🙄 Zdaj so počitnice in čas je, da se naučimo še kaj novega in nadvse zanimivega.
foto: Ana Malalan
Na prvem tečaju smo izvedele, da za zris kroja potrebujemo dve vrsti mer – izmerjene mere in izračunane mere, saj le tako dobimo najprej kroj in nato še oblačilo, ki bo prav novemu lastniku.
Naučile smo se tudi, katere dele telesa je potrebno izmeriti in kako moramo to narediti. Potem se je začelo zares. Ana nam je že takoj na začetku razdelila delovne liste, kjer so bili – poleg vseh drugih podatkov – tudi pravi podatki za zris osnovnega ženskega kroja. Vzele smo prazne liste, dobile posebno ravnilce, da smo lahko kroj risale v merilu 1:4, in začele so nastajati prve črte, mreže, točke itd. Pri risanju sem ugotovila, da moram naslednjič s sabo namesto navadnega ravnila vzeti geotrikotnik, da bom lahko lažje in natančneje zrisala več pravih kotov in vzporednic.
Med poslušanjem, spraševanjem po ponovni razlagi in risanjem, smo se pokrepčale tudi z vodo ali cedevito in piškoti, ki jih je za nas pripravila Ana. Sicer smo bile za prvič še nekoliko tiho in sramežljive, a sem prepričana, da bo pravo žensko klepetavo vzdušje tukaj že v četrtek, ko se ponovno dobimo. Če nič drugega, bomo lahko na ves glas razpravljale, kako zelo smo se zabavale ob delanju domače naloge. Ja, tudi domača naloga nas čaka. Edino pravilno, če vprašate mene. Tako se bomo res primorane nekaj naučiti. Sicer pa verjamem, da smo se na SUPERTEČAJ krojenja in šivanja prijavile prav zato, da se nekaj naučimo in to tudi spravimo v življenje.
Komaj čakam drugo srečanje, ko se bomo že igrale z modelacijo – to pomeni, da si bomo lahko izmišljevale, kako bomo iz osnovnega kroja naredile naš lastni kroj. Počasi se spreminjamo v prave modne oblikovalke 😉
P.S. Vsa zbrana poročila s tečajev lahko berete tudi na spletni strani Ane Malalan – anselma.si.
POVEZANE OBJAVE:
Šivanje – včasih nič posebnega, danes luksuz
Krojenje prvič: Potegneš črto, vzameš šestilo, naneseš dolžino …
Krojenje drugič: Poznamo visoki, polvisoki in nizki rokav
Krojenje tretjič: Obisk z Dela
Krojenje četrtič: Zavajajoče enostavno “navadno” krilo
Krojenje petič: Žensko naredi obleka
Krojenje šestič: Prva stopnja zaključena
Oh, veliko uspeha želim pri osvajanju krojaških in šiviljskih čarovnij.
Včasih sem tudi jaz imela veliko veselje do takih reči, rada sem kreirala oblačila v smislu skice, krojenje in šivanje sem pa prepustila drugim. Za to enostavno nisem imela dovolj potrpljenja in spretnosti.
Upam, da si boš potem tudi v resnici kaj sešila. Kaj posebnega, za dušo.
Kako lepo, močno vam zavidam. Želim si, da bi bila taka delavnica tudi v Kopru, zagotovo bi bila polna. Ana Malalan, vse pohvale. Lepo prosim, razmisli o tem, da bi priredila tak tečaj tudi na obali. Prostorov sploh ni težko dobiti – za take koristne projekte se zmeraj da povezati s Središčem Rotundo ( http://www.sredisce-rotunda.si/ ). Punce, ki bi se rade naučile krojiti, pa nas nima kdo naučiti, bomo hvaležne. Pač zvišaj ceno, da si pokriješ potne stroške, pa je! Pričakuj pa naval.
Nevenka, hvala! Prepričana sem, da nas bo Ana res veliko naučila. Tudi šivati. In komaj že čakam, da bom kakšen kroj spravila v življenje 🙂
Papir, držim pesti, da pride Ana tudi do vas na Primorsko. Sicer je pa tako ali tako Primorka in ji verjetno dihanje morskega zraka ne bi bilo ravno odveč 🙂 Jo bom zvečer na tečaju malo spodbudila 😉
Včasih se tako “zaljubim” v kakšno blago, oblačilo se mi kar samo zriše pred očmi, a žal je moja šivilja že stara in slabovidna. Sedaj se mi pa maščuje, da ne znam dovolj dobro šivat. Saj malo znam.
Bolj po občutku, kot pa pravilno, strokovno.
Veliko veselje je dobiti oblačilce po meri.
V trgovinah je vedno kaj preširoko in kaj preozko.
In lastna domišljija ima čisto svojo vrednost.
Ne bi se mogla bolj pametno odločiti.
Drage moje!
Hvala za vse lepe besede, pohvale in navdušenje…
Papir: pridem pridem, tudi na obalo! 🙂
imaš mogoče kakšno vezo s središčem rotunda? bi mi lahko pomagala pri dogovoru za prostor?
Nevenka: svoje znanje ročnih spretnosti ne samo delim, ga tudi uporabljam 😉
SUPER pozdrav vsem!
Ana
Ana Malalan, čaka te veeeeeeliko dela
Nevenka, še vedno je čas, da se naučiš šivati. Verjamem, da ni boljšega občutka, kot če si znaš sam skrojiti in sešiti kos oblačila.