Nikoli si nisem znala prav dobro predstavljati sebe, da bi se prijavila na kakšen tečaj ali kaj podobnega in odšla tja sama, se spoznavala z novimi ljudmi … O tem sem sicer še največ razmišljala, ko sem prvič šla proti Kinu Šiški na SUPERTEČAJ krojenja. Ugotovila sem, da je najverjetneje vse skupaj odvisno samo od tega, koliko te na takšen ali drugačen tečaj ali srečanje vleče želja po novem znanju, po novih spoznanstvih. To je edino, kar šteje. Konec koncev se na tečaj krojenja nisem prijavila zato, da bi tam dobila nove prijateljice, ampak zato, da se naučim nekaj, kar si želim znati že tako zelo dolgo. Nova poznanstva potem tako ali tako pridejo kar sama.
In ravno zdaj, ko smo se malo bolj spoznale, ko je prihajanje v Kino Šiška postalo še nekaj več, kot samo pridobivanje novega znanja, ravno zdaj je konec. Zaenkrat. Kljub znanju, ki smo si ga nabrale pri Ani Malalan, ostajajo želje po še. Predvsem pa želje po realizaciji narisanih krojev, ki sledi tudi na SUPERTEČAJU šivanja. Ne vem, kako je z ostalimi, ampak jaz sem že kar malo naučakana in bi rada čim prej začela oblačiti sebe in mogoče še koga. Glede na to, da bom morala na tečaj šivanja počakati še en teden, me vse bolj grabi, da bi si že prej za probo zadala kakšen izziv. Ne prevelik, ampak tak, majhen.
Sicer je pa zdaj, ko smo se na zadnjem srečanju spopadle še s krojenjem hlač in zahtevnimi tutami (beri: kombinezoni 🙂 ), res pravi čas, da predvsem sama sebi dokažem, da se lahko naokoli upravičeno postavljam z zelo estetsko izdelano SUPERDIPLOMO, ki smo jih dobile punce.
Po zadnjem srečanju je tudi čas za mini analizo celotne krojaške zgodbe. Sama sem za punce pripravila kratka vprašanja v zvezi s tečajem in jih poskušala prepričati, da bi posnele kratek zaključni filmček, a so vse tako zelo sramežljive, da sem odnehala. Še najbolj pa me je prepričal ubijalski pogled ene od punc, pri katerem sem nad sabo že začutila debelo plast zemlje 😉 Prav, pa nič. Nikogar ne bi rada silila v nekaj, kar se mu ne zdi dobro in pri čemer se ne bi počutil sproščeno. Je pa tudi res, da bi s tem lahko Ani Malalan, naši tršici, dale eno mini darilce v zahvalo, ker nas je v teh nekaj urah naučila res zelo veliko.
Čeprav punce niso želele sodelovati pri snemanju filmčka, so bile prav fajn sošolke. Podrobneje se sicer nismo spoznale, kljub temu pa sem prepričana, da bi bilo prav zanimivo izvedeti zgodbe deklet, ki smo se zaradi (vsaj) enega skupnega interesa zbrale skupaj v Kinu Šiška. Zelo všeč mi je bilo tudi to, da smo bile tudi starostno tako zelo zanimiva druščina in prepričana sem, da smo na nek način dokazale, da leta NISO važna, če se človek želi naučiti nekaj novega. Vem, veliko enostavneje je ves čas tarnati in valiti krivdo na druge, a tudi kroj našega življenja v večini primerov lahko zmodeliramo po lastnih željah, če se izrazim malo bolj krojaško 🙂
SUPERTEČAJ krojenja se je zaključil s podelitvijo res lepih diplom in s kozarčkom rujnega, ki ga je za konec prinesla Ana. Seveda niso manjkala niti nova vprašanja v zvezi s šivalnimi stroji – Ana prisega na Bagat, ki se ga da kupiti samo še na kakšni bolha.com – blagom, in podobnimi zadevami v zvezi s šivanjem.
Nič, grem dokončno razmisliti o svojem prvem šiviljskem projektu, ki ga bo nadzorovala Ana. Blago se že pere, zamisli po glavi švigajo, treba jih je le še poloviti in spraviti na papir v velikosti 1:1 in potem akcija! Bom poročala, kako bo šlo z realizacijo novodobljenega znanja. Se beremo!
POVEZANE OBJAVE:
Šivanje – včasih nič posebnega, danes luksuz
Krojenje prvič: Potegneš črto, vzameš šestilo, naneseš dolžino …
Krojenje drugič: Poznamo visoki, polvisoki in nizki rokav
Krojenje tretjič: Obisk z Dela
Krojenje četrtič: Zavajajoče enostavno “navadno” krilo
Krojenje petič: Žensko naredi obleka
Krojenje šestič: Prva stopnja zaključena
Čestitam za uspešen zaključek, predvsem pa za zadovoljstvo – torej občutek, da si res nekaj pridobila.
Kaj pa šivalni stroji znamke Singer? Mogoče se tile bolj mercedesi med šiv.stroji?
privet, katarina! joj, ne morem verjeti, ampak očitno smo si rusistke res podobne in smo vse bolj ali manj ćez les … no, ne boš verjela, ampak podobno evforijo sem jaz doživela lani – opravila “šnelkurz” šivanja (beri:4-urni tečajčič, na katerem smo se bolj ali manj samo spoznale z šivalnim strojem, kako se ga sploh odpre itd., in z res osnovami šivanja), nato pa sem se zadeve lotila sama, tako da sem bolj kot ne samouk … šivam pa več ali manj samo za osebke, mlajše od 4 let 🙂 občutka ob spoznanju, da znaš nekaj takega, ti ne bom opisovala, ker si ga že spoznala in še bolj ga boš, ko boš zašila prvo oblačilce … fenomenalno, na kratko.
imam pa eno vprašanje oz. prošnjico … za tale supertečaj sem izvedela prepozno, da bi se prijavila, ampak mi je zelo žal, ker se moram nujno naučiti osnov krojenja. morda veš, če bo ana v prihodnosti organizirala še kaj podobnega? bi jo morda lahko povprašala na tečaju šivanja, ki se ti obeta?
najlepša ti hvala za odgovor že vnaprej…
želim ti obilo ustvarjalne energije in potrpežljivosti s seboj in s šivalnim strojem …
Nevenka, hvala. Zdaj čakam samo še občutek odličnega vzajemnega sodelovanja s šivalnim strojem 🙂
Smoger, sama se na šivalne stroje ne spoznam. Tisti, ki mi bo služil za učenje je v bistvu sposojen, ampak sem vseeno prav po otroško vesela, da je bagatov 🙂 Sicer smo se o raznih strojih pogovarjale na tečaju krojenja in Ana nam je povedala, da je do zdaj njen bagat še nikoli ni pustil na cedilu, medtem ko je z drugimi stroji, ki imajo predvsem plastična ohišja že imela težave. Glede na to, da punca šiva že od 7. razreda osnovne šole, da je izučena modna oblikovalka in se res spozna, ji verjamem. Je pa najbrž zelo pomembno tudi koliko in kaj šivaš.
Margarita, privet! Ja, zgleda smo rusistke res malo čez les 🙂 Ne vem, če si prebrala vse moje prispevke s krojenja, ampak v enem sem pisala, da je bilo zelo zabavno, ko smo ugotovile, da za isto mizo sediva dve rusistki in ena Rusinja 😀
Super za tvoje samoučenje. Več kot pohvale vredno! Saj se spomnim enega tvojega mejla o tem, da ste odprle spletno trgovino. Kako se že imenuje?
Kar se tiče pa ponovitve tečaja krojenja, je pa najbolje, da pišeš kar direktno Ani. Kontakt. Kolikor vem, je zanimanja zelo veliko in ponovitve so v načrtu. Mislim pa, da je najbolj odvisno od tega koliko ljudi se bo kje zanimalo za to. Ampak vprašaj kar Ano, bo najbolje.
Hvala za želje s potrpežljivostjo! 🙂 Tudi jaz želim tebi čim več veselja s stvarmi, ki jih počneš, in veliko veliko uspeha!
Ohoho, zvezdico imaš na svoji diplomi! Čestitke!
lp od sotečajnice 😉
Tjaša, hvala. Itak pa nihče razen nas ne ve, kaj pomeni ta zvezdica/rožica 🙂
Vračam pozdrave!