Ko pride Miklavž, se pri nas začne december. To je še toliko bolj očitno zdaj, ko nisva več sama, ampak imava dva super sinova. Kaj je lepšega od pričakovanja in veselja, ki ga vidiš v otrokovih očeh … Kakor koli. Tudi letos smo se držali navade. Najprej je Roman dal komando, da je treba monotonost sivih dni, ki se kar niso želeli končati, treba razbiti s peko piškotov. Bili so tako slastni, da jih je zmanjkalo še preden smo uspeli skupaj reči: “Keks.” 🙂
Še isti večer sem iz kurilnice prinesla poleno in nanj na hitro nalepila 4 svečke in nekaj storžev. Hitro, enostavno in popolnoma razgradljivo. Takšen adventni venec je že lani odšteval tedne do božiča.
Piko na začetek veselega decembra pa je naredil obisk Miklavža. Naš Filip je bil očitno zelo priden, saj ga je sveti Miklavž obdaril kar 3-krat. Najprej smo se z dobrim možem in njegovim spremstvom srečali v dvorani kulturnega doma. Potem na