Koncno smo jo nasle! Ikeo. Zdaj si bom pa res lahko namocila cunje v skafu in jih oprala 🙂
Umivalnik nima zamaska, ravno tako kot ga tudi banja nima. Ampak banja je malo prevelika, da bi jo clovek napolnil z vodo in v njej namocil umazano perilo. Zato smo potrebovale en malo vecji plasticni skaf. “Kupite ga v Ikei,” so nam rekli. V redu, ampak kje je Ikea? Kako naj pridemo do nje?
Navodila, ki smo jih dobile, so bila preprosta. Z metrojem do postaje Jasenevo, tam pa na brezplacni avtobus, ki nas bo po 10 minutah voznje odlozil direktno pred vrati Ikee.
1. POSKUS: pred enim tednom smo izstopile na postaji Jasenevo. Ker nismo videle avtobusov, smo se odpravile do ene od marsrutk, ki so stale na postajaliscu (marsrut – маршрут pomeni smer potovanja; marsrutka pa je kombi-avtobus, v katerem se lahko pelje 13-15 ljudi na doloceni relaciji).
Ena je bila ze polna, zato smo se odpravile do naslednje, na kateri je bilo napisano, da pelje do Ikee. Ko sem odprla vrata, da bi vstopile, nas je sofer samo grdo pogledal in nas nagnal na marsrutko pred njim. Takrat se nismo vedele, da se marsrutka odpelje sele, ko je cisto polna. Ker je bilo v prvi marsrutki prostora samo se za enega, smo pocakale, da se je napolnila in odpeljala. Potem se je k nam se je pripeljal gospod, ki nas je prej poslal stran.
Spravile smo se v marsrutko, ki bi morala biti BREZPLACNA, ampak ljudje so zaceli ven jemati denarnice. Prav, bomo pa placale. “Oprostite, gospod, koliko stane tale voznja?” sem vprasala nekega mladenica, ki je sedel zraven nas. “20 rubljev.” OK. To pa res ni drago. Placamo. Marsrutka se je kmalu napolnila in odpeljali smo se. Vozili smo se ze dobrih 10-15 minut po raznih cestah, tudi po avtocesti, ko je sofer nekaj rekel. Nismo ga razumele. Dve starejsi gospe, ki sta sedeli zraven nas, sta nas vprasali kam gremo. “V Ikeo.” “Joj, to pa ne bo to. Mi gremo v …” sta nam povedali. “Ups! Me smo pa mislile, da gre tale kombi v Ikeo, saj ima na oknu napisano Obi, Ikea, Asan.”
Gospe sta bili tako prijazni, da sta nam, po tem, ko sta nadrli soferja zakaj ima napisano pot, kamor sploh ne gre in da potem res ni cudno, da smo se zmotile in zalutale, povedali kako naj pridemo nazaj. Soferja sta celo ustavili, da nas je spustil ven na postaji za metro. Se enkrat, res NAJLEPSA HVALA obema za njuno prijaznost in nasvete. Ker se je ze nocilo, smo se odlocile, da gremo kar nazaj domov, saj smo imele za tisti dan dovolj podvigov v neznano 😀
2. POSKUS: Ikeo smo nasle vceraj (v ponedeljek) po ponovnih navodilih nasega sosolca Grega in po tem, ko nam je prijazen gospod povedal kje ustavlja ta brezplacni avtobus in ne marsrutka 😉
Aja, pa se to … skafa v Ikei nismo dobile, so nam pa tam povedali, naj ga gremo kupit v sosednji Asan. Ninina pizama se ze namaka 😀
Pa le nimajo vse za naš dom.
res, v ikei nimajo preprostega škafa? 😀
Irena, tudi mene je presenetilo. Smo lutale naokoli, pa kar ni nismo videle nic uporabnega. Potem je bilo treba pa vprasat. In so nam povedali. Samo ta Asan, kjer smo potem kupile skaf je velik vsaj za 2 hipermercatorja, ce ne se vec, ljudi pa toooooooooooooliko, da se ti strga. Na blagajno smo cakale tretje v vrsti, na vrsto smo prisle po pol ure! Zdaj si mogoce lahko predstavljas kaksne nakupe delajo nekateri 😀
OOO, pa ste našle ašan, notr Rusi full radi kupujejo, pa tud pocen je kar, samo ne kupovat sadja pa zelenjave, k je pa kar draga. kar se tehnike, pa ostalih pripomočkov tiče, pa dobiš vse lohk zlo pocen.
pravi podvig. kaj bi šele bilo npr. če bi kupovale bazen … ps. lep pozdrav v moskvo.
Si predstavljam, kako je tovorit tak škaf po avtobusih in metrojih… Ampak – kar se mora, ni težko, a ne! 😉
Jao mate vi ene dogodivščine! Je pa res tk ko je reku Pi. Roman da je to tut težko tovrit(=nova dogodivščina).
LP
Prejmi tudi ti lepe pozdrave iz slovenije, ter vse najlepse za 8. marec. Vidim, da zelo uživaš v Rusiji. Oprosti, ker se ti nisem oglasila prej sam nisem mela nobenga pravga časa. Saj ves sluzba pa to. lepo se imej se se slisva.