… kako spraviti prijatelja v nas studentski dom na pivo, ce njegovega enournega obiska nisi napovedal vsaj dva dneva prej.
Ko nas je poklical Dejan, smo ugotovili, da se nismo videli ze dva tedna in da je skrajni cas, da gremo na pijaco. Povabile smo ga, da se dobimo nekje na metroju in potem skupaj odidemo k nam v studentski bar.
Enkrat smo ze imeli komplikacije, zato smo se odlocili, da ga tokrat “presvercamo”. A so ga stirje varnostniki na vhodu, ki na velikonocno soboto niso imeli nobenega posebnega dela, ustavili. In se je zacelo …
“Kje je vasa studentska izkaznica?” “On ni od tukaj. Prisel je k nam na pijaco v bar.” “Ja, pojdite na recepcijo po prijavo.” Seveda prijave nismo imele napisane in starejso gospo na recepciji je bilo treba prepricati, da ga spusti z nami. “Ne, punce. To ne bo slo. Vsaj vceraj bi morale napisati prijavo, da on pride k vam na obisk.” Bolj ko smo ji dopovedovale, da bi sli samo za uro ali dve v bar, bolj nas je sprasevala, ce hoce z nami v disko oz. ce hoce tukaj prespati. “Ne, gospa! Radi bi sli samo v bar na pijaco! Lahko vam tukaj pustimo nase studentske izkaznice, on pa svoj potni list. Me smo iz sobe 407.” Ampak ona je se naprej zmajevala z glavo, da ne, da to ni prav, da ne more … “Gospa, ce bo slucajno kaj narobe, bomo me odgovorne …”
Po kaksnih petih minutah prepricevanja se je omehcala. “No, dobro. Izpolnite prijavnico.” S prijavnico smo morale 5 metrov stran od recepcije do varnostnika, da je od nje odtgal majhen listek z nekaj podatki in si shranil Dejanov potni list. Potem sem morala jaz odnesti ostanek prijavnice skupaj z mojo studentsko nazaj do receptorke, ki mi je se enkrat zabicala, da gre on lahko SAMO v bar. Ce ga slucajno dobijo na katerem od nadstropij, ne bo dobro. “V redu, gospa. Razumem. Najlepsa hvala.”
Smo se sprasevale, ce bi slo s podkupnino kaj hitreje …
To je pa skoraj tako kot v študentskem domu JFG v Šentvidu. 😉
Ta zgodba bi bila še bolj zanimiva, če bi se nadaljevala: Zjutraj, ko je Dejan odhajal…
varnostnikom je bilo o9čitno zelo zelo dolgčas … sploh pa teroristi in podobno … pa jebači študent in podobno … mečejo senco na rusko družbo 🙂
Zakaj pa niste šle v kakšen drug bar v mestu? Saj vem, da je dražje ampak vseeno…lahko bi malce spoštovale red ruski hiši oz. ruskem študentskem domu…Vseeno pa čestitke za uspešno pogajanje:)
Glede varnosti je treba razumet, da se Rusi bojijo in da, glede na sranje, ki so ga imeli, paničarijo in komplicirajo. Toda saj ste jo vendarle prepričali, tako da tako hudo spet ni. Samo kolikor poznam rusko logiko in vzhodnjaško mentaliteto, se da zmenit marsikaj za paklc čikov, čokolado itd. Po moje je v času ko ste se dilali pričakovala kako skromno darilce. To je tam običajna praksa, če hočeš nekaj mimo reda uveljavit.
Paklc čikov ali čokolada kot podkupnina? človek bi misli, da se nahajajo sredi neobljudene vasi v Sibiriji 😆
Še bistveno huje je bilo po mojem v Domu Janeza Boska v Želimljem 😆
@chef: si že kdaj slišal za jegličev dijaški dom škofijske klasične gimnazije 🙂
A potem dejansko nihce ne more prespati v sobi kot tvoj gost? Tudi ce ga prijavis ze vnaprej?
🙂 oni prav obožujejo to papirčkanje. mi smo mogli v enmu hostlu izpolnit prijavnico, potem pa it peš v 4. nadstopje, da nam je tam ena ženska neki poštempljala, potem pa spet dol, da so neki podpisal, nato smo šli gor in pred vrati sobe čakali, da nam je ženska, ki je sedela pri mizi tiste, ki nam je poštempljala kartonček, prinesla ključ.
Dobri časi štampiljk in podpisov. Ko sem jaz prinesel diplomo štipenditorju ni verjel, da je original, ker ni ne podpisa ne štampiljke. Na Nizozemskem tega ne počnejo več…
hudooo… kaksno kompliciranje…