Z namenom, da bi videle vsaj nekaj kilometrov ruske pokrajine, smo se v Peterburg odpeljale z dnevnim vlakom.
Ko smo prisle na vlak, smo bile malo razocarane, ker okna niso bila zelo velika, niti niso bila pri vsakem sedezu. Pogled so se dodatno zakrivale temno modre zavese. Z naso zeljo po “raziskovanju” ruske pokrajine tako ni bilo nic. Kolikor smo uspele videti, je pokrajina zelo ravna in porascena z gozdovi. Vecinoma brezovimi. Smo se pa v osmih urah peljali po soncu, dezju in snegu. Na koncu nas je v Peterburgu (kamor smo prispele ob 20.15) pricakalo sonce, ki nas je razveseljevalo se naslednjih pet dni. 🙂
Na vlaku, ki je imel 16 vagonov, smo dobile tudi skatlo z malico in majhen paketek, v katerem je bil glavnik, zobna scetka in zobna pasta ter se nekaj drugih higienskih drobnarij.
Ko smo izstopile iz koncne metro postaje v Peterburgu, nas je prijazen gospodic pospremil do nasega hostla. Medtem ko smo hodili po bliznjici, ki se je naslednji dan izkazala za daljso pot, nam je povedal, da on zivi v sosednjem hostlu. Ima najeto celo stanovanje in nam lahko za nizko ceno odda eno sobo za stiri. Lahko nam tudi razkaze mesto. Vse ponudbe smo vljudno zavrnile. Res je deloval cisto prijazno, samo se mi zdi, da smo tukaj v Rusiji postale (vsaj jaz) nekako bolj nezaupljive do ljudi. Jih je prevec, da bi lahko kar vsakemu verjel, da govori resnico 🙂
No, nas hostel je bil bolj tako tako ((Je bil pa poceni. Z mednarodno studentsko kartico ISIC smo dobile se evro popusta, tako da smo na koncu placale 9 evrov na noc oz. 315 rubljev.)). Najprej smo se morale z vso prtljago povzpeti do 3. nadstropja, kjer imajo recepcijo (po stopnicah ;)). Potem pa nazaj do pritlicja, kjer ima hostel se en hodnik s sobami. ((Sem opazila, da je tukaj v Rusiji navada, da je v eni stavbi vec stvari, ki ni treba da so ravno povezane. Na primer v stavbi nasega studentskega doma v Moskvi sta se dve trgovini z rezervnimi deli za avtomobile. V hostlu v Peterburgu je bil se en drug hotel, pri sosednjem vhodu je bil sedez nekega gradbenega podjetja …)) Sobo smo odklepale kakih 10 minut. Smo sle celo do sosedov, ce nam lahko pomagajo. Prijazna mama in sin sta se trudila iin trudila, a ni slo. Na koncu se nam je le nekako posrecilo.
In tako so nase mehke postelje iz Moskve za pet noci zamenjale trde postelje na katerih smo si malo naravnale nase hrbtenice 😀
Sedaj smo ze nazaj v Moskvi. Odlocila sem se, da vam bom v naslednjih dneh namesto aktualnega dogajanja v Moskvi ((kjer se bodo za nas pocasi zaceli izpiti, ker se nase bivanje tukaj izteka)), predstavila nase zelo lepo in prijetno potovanje v Peterburg. Dan za dnem. Torej … se beremo jutri in gremo v Ermitaz 😀
uuu, jst bi tudi un paketek z vlaka! 🙂 izgleda zanimivo 😳
Drugače pa komaj čakam še ostanek poročil o potovanju …
smo ti hotli naročit, da slikaš ta ekstra majhna okna na vlaku, ker se sliši jako zanimivo 😀
tudi jaz čakam v nizki preži …
maaa punce tale sobica zgeleda prav lustno 🙂 usaj un steker tam pr pojsli je velik bolj “stabilen” kot je bil tist moj v moskvi 😀
zaveeeese..poglej si ti to cistoco in modrino 🙂
.. pa se ce pravis, da majo pojsle pod jogiji kaj trsega kot fedrce, je to ze luksuz! 😉
Lep pozdrav po enem tednu. Tudi jaz komaj čakam na poročila o St. Peterburgu. Zdi pa se mi prav, da ste zavrnile prijaznega gospodiča…nikoli ne veš kaj bi potem zahteval od vas:)
Torej še enkrat: Welcome back
ooooo, naš hostel!!!
ja, tut naš hostel 🙂 a že imajo kaj posode v kuhinji? poleti so jim jo namreč pokradli. hja, pot iz metroja res ni tako kratka.
mi smo šli enkrat zvečer v center in smo malo pozabili na uro (bele noči pa to) in metro ni več vozil. smo šle pol kar peš (pogledamo zemljevid – ah, saj ni tako daleč, saj je samo 2 centimetra 🙂 – hja, bilo je na koncu 7 km tistega moskovskega prospekta)
[…] кандела « Od Moskve do Sankt Peterburga […]