Ni dobro, če je človek navajen živeti v hiši. Če ve, kako je fajn, da se po stanovanju lahko premika tudi po vertikali. Od podstrešja do kleti. Če je pred hišo dvorišče, za njo pa prostor, kamor se lahko usedeš v senco in (naprimer) bereš.
najini dve sobici (oz. soba in kuhinja)
Ja, mesto in bloki me utesnjujejo. Nikoli si nisem mislila, da bo tako. In vem, da se bom potrudila, ((tudi, ker imam, hvala Bogu, tako možnost)) da jo čimprej popiham ven iz te utesnjenosti. 31 kvadratov je zame definitivno premalo.
Vem, razvajena sem …
nadvse in predvsem z neredom obremenjena doma narejena miza
za posladek 😀 pa še najina kuhinja
Raje sam v majhni kamri, kot s starci v ogromni bajti 😉
Ti, jaz se pa z mojimi starši prav fajn razumem. Saj pride do napetosti … Ampak tako je.
Sicer pa ugotavljam, da sem vedno bolj vaški človek, tako da upam na hišo na vasi 🙄
Seveda se dobro razumeš, ker te nič ni doma 😉
Ko se moji vrnejo z dopustam, se bomo tudi super razumeli nekaj časa, hehe. No, pa saj ne, da bi se pretepali!
Jaz gledam na zadevo iz praktičnega vidika. Manj kvadratov imaš, manj je prostora, kjer se lahko nabere prah in imaš delo s pospravljanjem. Enako je z vrtom. Vsi v blokih bi imeli vrt, ko pa potem vidijo koliko dela je z košnjo trave, pletjem plevela v nasadu korenja ali kolerabe, da ne govorim če imaš kakšen bolj navdahnjen vrt z rožami in grmovnicami ter moda bazenčkom z zlato ribico. Živim v hiši in ves čas sanjam o stanovanju v bloku na 20 kvadratih. Ne 15 kvadratov bo dovolj. Plus WC in tuš kabina.
@dronyx: To pa je malo ekstremno. Po moje mora bit najmanj 50 kvadratov, raje več. Jaz se na svojih 100 pa še nekaj počutim več kot odlično. Prah? Hukers? Bajdevej, še vedno mam dve sobi fraj, če kdo ve za koga… 😉
@kandela: Luštno stanovanje, jako luštno. 🙂
@Buba Švabe Jaz imam v hiši tri sobe vsaka po 16 kvadratov prazne in v vsaki je krame do stropa. Če imaš preveč prostora a)kupuješ stvari ki jih ne potrebuješ, da zapolniš praznino b)pospravljaš tako, da ničesar ne vržeš stran, samo prestavljaš iz sobe v sobo. Ja po potrebna površina odvisna od številčnosti družine. Če si sam imaš dovolj po moje tja do 30 kvadratov, za recimo štiri člansko družino pa se prileže kakih 100.
Jst se totalno strinjam, sploh si ne predstavljam, da bi kdaj živela v bloku. Kadarkoli sem bila v kakšnem manjšem stanovanju (na obisku) sem bila vedno prav zgrožena nad tem, kako ekstremno tanke so stene. Ljudje v blokih morajo vsekakor imeti bolj razvito toleranco do sobivanja … 🙂
Saj niso v vseh stanovanjih tanke stene. V tistih starejših, bolj socialističnih, so spodobno debele, narejene iz siporeksa ali česa takega. Novejša stanovanja so pa res večinoma katastrofalna, kar se tega tiče.
Stanovanje ali hiša z vrtom
V vsakem primeru sem za drugo varianto. Vsakič ko pridem k sestri na obisk
se žal zaradi pomanjkanja prostora še premaknit ne morem. Običajno dvoinpolsobno stanovanje je premalo za moje potrebe, kjer še v kopalnico
ne morem sama z vozičkom.
Še sreča, da živim v hiši kjer mam na razpolago 360 kvadratov in to z osebnim
dvigalom. Pa dovolj veliko kopalnico, kjer nisem odvisna od pomoči drugih.
Hiša je zakon…
@buba, kadarkoli sem bila v kakšnem starejšem stanovanju, je pa parket prav obupno škripal, da se ponoči niti na wc nisi mogel odplazit brez da bi zbudil vse ostale. 🙂
Kandela, sicer mi je pa najbolj lušten računalniški kotiček, prav udobno izgleda 🙂
360 kvadratov?!? Ojej! Koliko vas pa je?
Naz je pet, pa jih imamo 120, vendar je res, da nam nekoliko primanjkuje prostora.
Kar se jebenega vrta tiče, se pa že cel teden spravljam h košnji 👿
Jako hudo je iz hiše v stanovanjce, v garsonjero pa mučno. Čeprav vsak vikend ropotam, koliko dela je s hišo in okolico, je ne dam.
😉
Samo 4 članska družina smo chef.
Je pa res, da zaradi mojega vizička potrebujem več prostora
kot ostali, če hočem da se ne čutim utesnjeno in da živim
normalno… Kar je v mojem primeru zelo pomembno, če ne drugače
zaradi notranjega miru
Vsak ima svoje poglede na to. Moja bivša hribovska babnica se je odselila od mene iz hiše, ker bi bila rada gospa in po njenem to ne more biti, če ne živi v bloku. Tam gre lahko po solato v trgovino kar v copatih, za na vrt se je pa treba preobut (jaz se tudi ne vedno). Motili so jo tudi sosedje…. zdaj v bloku je pa srečna, v tistem zajčniku. Hudo mi je edino za hčerko, ki mora po cele dneve prečepet v tisti luknji pred TV ali računalnikom (za printer v tem stanovanju ni prostora), ko pride k meni pa se lahko podi po bajti ali zunaj, nabira jagode, maline… na vrtu in je vsa srečna.
Smo pač različni, eni imamo preveč prostora, čeprav je res, da tudi več dela, eni pa premalo.
@soraya: oprosti, če je tako, je seveda drugače!
Midva sva se tud pred letom in pol preselila skupaj v garsonjero s 30 kvadrati. Čeprav sva oba prej živela v hiši, sva se tu kar navadila. Res pa je, da je blok majhen (9 stanovanj) in malo bolj “luksuzen”, tako da ni kakšnega hrupa, pa še sama zgradba bloka je taka, da načeloma nimava preveč sosedov okrog (spodaj je vhod in kolesarnica, zgoraj terasa. 30 kvadratov je res malo, sam se rada stiskava, pa kar gre :).
kot bi brala svoje razmišljanje. mesto me utesnjuje. sploh pa to da stopiš s stanovanja na cesto 🙁
kot bi brala svoje razmišljanje. mesto me utesnjuje. sploh pa to da stopiš s stanovanja na cesto
spalnice nimata?
sicer pa ja, lepo je živeti v hiši, ampak zavoljo tega, da bi bil na svojem, sem pripravljen bit tud v stanovanju… in ne jamraj, da imaš na tisti mizi nered… da ti ne bi jaz pokazal svoje mize ali bognedaj, okensko polico
So pa tudi prednosti mesta.
Peš lahko opraviš praktično vse, vedno se kaj dogaja,…
Če si na vasi moraš povsod z avtom, kar traja do mesta pol ure potem še najti parkirni prostor in je ura okrog.
Pa na vasi morajo za čisto vsak tvoj korak vedeti prav vsi sosedje v mestu pa se lahko sprehajaš skoraj nag pa ne bo nikogar motilo.
Mislim, da dokler nimaš družine je stanovanje v mestu idealno, ko imaš pa družino pa pride bolj v poštev hiša z vrtom.
Ker se me na prvi sliki malček vidi, se mi zdi prav, da še jaz povem svoje mnenje. S Kandelo se popolnoma strinjava, da ta luknja ni za naju – čeprav je to majhnen blok, miren, lastnica stanovanja je pravi biser, najemnina pa nizka, da se jo komaj vidi. 🙂 Pa vendar, jaz UŽIVAM v košnji zelenice, v štihanju vrta, v kidanju snega, pometanju dvorišča … Da le zaključim obveznosti na faksu, pa se takoj selim iz mesta. Mi je vseeno, če bo služba tam, se bom pač vozil tistih 70 kilometrov. Kot je rekla Soraya: če ne zaradi drugega, zaradi notranjega miru. Amen.
Joj, Kandela, ne morem verjeti, da govoriš o utesnjenosti, prosim poglej si najprej tole fotoreportažo Volkovega brloga, boš videla kako srečna boš kar naenkrat 😉
http://volkec.blog.siol.net/2007/03/03/brlog-od-znotraj/
Dragi moji, hvala za vse pohvale o luštnosti stanovanja, računalniškega kotiča in za tisto o nered 🙂 Vsi imate prav … Ljudje smo pač različni, enim pašejo majhni brlogi (a ne, Volk) drugi smo bolj mahnjeni na hiše … Pa ni treba da je velikanska. Samo, da je. In jaz zelo rada pomagam Pi.Romanu pri vseh opravilih … Tako da … skupaj upava na hišo 😀
Držte se!
Ljubo doma, kdor ga ima.
boljše dom, kot naci-taborišče.
problem ponavadi ni v tem, kako je znotraj stanovanja. problem je kdo ja levo, desno, spodaj in zgoraj. to ponavadi dom plemeniti ali pa ga oskubi njegove udobnosti. soustvari dom ali naci-taborišče, Pet-ing-seks. če je to eno in isto, je milostni strel prej nagrada kot ne. sicer te pa sosedi prej ali slej zaplinejo.
Živijo,
pomembno je, da je domovanje, urejeno in čisto in da stroški vzdževanja niso visoki, saj se doma preživi izredno malo časa – večinoma, se hodi domov spat, zato, ne razumem popolnoma, zakaj take gromazanske želje po lastniških bivalnih – spalnih površinah in po možnosti čim večjih. Veliko bolj smotrno bi bilo vlagati denar v razvoj družinskega biznisa, saj bi na tak način bili veliko manj odvisni od države. Družinski biznis, pa bi lahko omogočil, tudi razvoj ostalih potrošniških kategorij, med drugim, povabiti soseda v goste in biti sam povabljen v goste.
V Ljubljani, 09.08.2007
LP
Vladimir Miladinović
[…] lahko napišem v zvezi z zastavljenimi vprašanji. List papirja sem oddala in odšla nazaj proti “ljubljanskemu” domu. Kljub temu, da sem ponoči spala samo 5 ur in me je popoldan čakala še služba, sem si […]