Potovanje po deževni Sloveniji

Moja pot se je začela ob 7ih. Vlak me je iz Bohinjske Bistrice odpeljal do Jesenic, kjer sem morala presesti. Z drugim vlakom sem pot nadaljevala naprej do Ljubljane. Edina pomanjkljivost tega vlaka je bila, da strojevodja najbrž še ni vedel, da temperature na drugi strani vagonov ne dosegajo več vročih 35-in-več stopinj Celzija. Klima je bila premočna in bolj ko smo se bližali prestolnici, bolj me je zeblo.

Zgodba z zimo sredi poletja se je ponovila čez dobro uro, ko sem se usedla na avtobus v smeri proti Celju. Mogoče pa je zeblo samo mene, saj sem med razmišljanjem, da bi prosila šoferja, če lahko ugasne klimo, ker je mraz, opazila, da je neka gospa dva sedeža pred mano začela slačiti jakno …

Temperatura se je do prijetne končno dvignila, ko sem se usedla v avto, ki me je po končanih opravkih v Zgornji Savinjski dolini, odpeljal nazaj v Ljubljano.

Hotela sem samo povedati, da me je današnje potovanje po dežju zelo pomirjalo 😀