Moja pot se je začela ob 7ih. Vlak me je iz Bohinjske Bistrice odpeljal do Jesenic, kjer sem morala presesti. Z drugim vlakom sem pot nadaljevala naprej do Ljubljane. Edina pomanjkljivost tega vlaka je bila, da strojevodja najbrž še ni vedel, da temperature na drugi strani vagonov ne dosegajo več vročih 35-in-več stopinj Celzija. Klima je bila premočna in bolj ko smo se bližali prestolnici, bolj me je zeblo.
Zgodba z zimo sredi poletja se je ponovila čez dobro uro, ko sem se usedla na avtobus v smeri proti Celju. Mogoče pa je zeblo samo mene, saj sem med razmišljanjem, da bi prosila šoferja, če lahko ugasne klimo, ker je mraz, opazila, da je neka gospa dva sedeža pred mano začela slačiti jakno …
Temperatura se je do prijetne končno dvignila, ko sem se usedla v avto, ki me je po končanih opravkih v Zgornji Savinjski dolini, odpeljal nazaj v Ljubljano.
Hotela sem samo povedati, da me je današnje potovanje po dežju zelo pomirjalo 😀
za lep večer:
okej-ni tko kt na myspace-u :blush: ..
tole pa more bit:
http://youtube.com/watch?v=xW-emXxKf7E
Seka, hvala 😀 Lep večer tudi tebi!
Mene je tale dež dodobra zživciral! A ljudje ne znajo vozit al kako? Občutek imam, da obstajata le dve skrajnosti: nekateri začnejo cijaziti, drugi pa divjajo enako kot v suhem. Če si nekje vmes, samo še pike dobiš 🙂
Me pa pomirja hlad, to pa ja!
Chef, vem kaj misliš … Eni dnevi so taki, da enostavno ne smeš na cesto. Včasih, ko se s kolesom odpeljem kam, že v prvem ovinku vidim in začutim, da bo treba tisti dan biti še posebej previden, ker so ljudje pozabili doma vso kulturo. Pač vključiš še dodatno pozornost, pa kar gre 🙂
Hlad tudi mene pomirja. Upam, samo, da se mi do srede ne bo preveč shladilo tudi Bohinjsko jezero. Jaz hočem plavat! 😉
uf, kako sovražim to nesposobnost uravnavanja klime glede na zunanje temperature… no, sicer so pa za moj okus praktično vse klime preveč našponane. 🙂
Hvalabogu se je vsaj malo shladilo… 🙂
Klime je pa verjetno izumla farmacevtska industrija za povečanje prometa.