Zgodaj zjutraj sva vstala iz postelje in se odpravila na lov za jutranjim soncem, ki bi obsijalo jezero, a namesto sonca naju je pričakala gosta megla. Počasi so jo vetrovi le pregnali. Sonce je vedno bolj prodiralo skoznjo in ko sva se čez kakšno uro od slapa Savica vrnila nazaj na jezersko obalo, se je ta že svetlikala v jutranjem soncu.

Jezero je nastalo v dobi, ko je Bohinjsko kotlino izoblikoval ledenik. Na spodnji sliki je lepo vidna dolina v obliki črke U. Hrib na levi strani v ozadju se imenuje Studor, na desni pa je Rudnica.

Popoldan sva imela v planu kopanje. In ker sva bila po kar napornem jutru že pošteno lačna, sva se odločila, da se na poti nazaj domov ((kamor sva šla po kolesa)) ustaviva v najboljši bohinjski piceriji v Srednji vasi. Picerija Ema. A pice začnejo peči šele ob 12h. Zato sva spila kavo in se odpravila po kolesa.

Ob 12:05 sva bila že za mizo. Prijazni natakarici sva naročila vsak svojo pico. Jaz sem si zaželela malo. A ko sva zagledala najino kosilo, sta nama spodnji čeljusti zadeli ob mizo … Premer majhne pice, ki naj bi meril 30 cm, jih je imel 4o. Premer “normalne” pice, ki je kar pošteno visela čez rob krožnika, pa je imel skoraj zagotovo 45 cm, čeprav naj bi meril 35 cm.

Bila sva zelo (prijetno) presenečena. Pa ne samo, da sta bili pici ogromni, bili sta predvsem zelo zelo okusni. Jaz sem svojo jedla še za večerjo.

Ko se boste potepali po Bohinju in vas bo zagrabila lakota … Priporočam picerijo Ema. Tudi cene so čisto zmerne. Pice stanejo povprečno 6 oz. 7 evrov.
U jebela, kaj vidim… tole je res grozovito.
Moja taktika je taka, da vedno naročim veliko pico. S tem testiram, koliko sem deca 🙂 No, tele že ne bi zmogel. Ampak to je fajn, vuzameš domov “za psa” in imaš še en obrok, razlike v ceni je pa itak samo pol evra 🙂
Važno, da tudi ti piješ pivo. To sem najbrž že povedal… ampak ženska je taprava ženska samo, če pije pivo!
Mmmm…, sem lačen postal 🙂
Chef, tace stran! 😀
tarzan lačen, jaz lačen.
o madona, prav nesramno sta moje brbončice pripravila do slinjenja in to sredi noči. Nesramno!
Irena 😆 Me čudi da sta tulk velik v Savinski dobila. 😀 😆 😉
SpYDeR malo geografije ne škodi. “v najboljši bohinjski piceriji”
Bohinj-Gorenjska–>aka Triglavski narodni park
Savinski–>Savinja–>reka ki teče skozi Savinjsko dolino* ( dopuščam možnost napake) in reka ki teče skozi Celje–>aka. Štajerska.
Morda si mislil Savsko*(karkoli bi to bilo) …. Drugače pa podobno se zgodi ko v Tomačevem naročiš Mega Sonček pico 🙂 ne gre notr pa da crkneš za mizo. 🙂
eh, men pa pir zram pice sploh ne paše. nevem, ni mi. rajši po pici enega 🙂
Mi smo zadnjic v Emi 3 skupaj narocili eno pico, pa je nismo mogli pojesti – ok, ja, smo bili 2 dekleti in en moski. Pice so enormno velike, dobili smo jo pa v manj kot 10 minutah. In cena je primerna.
Objavljanje takih slikc bi bilo treba nujno in takoj prepovedati!!!
Milijonkrat sem že rekel, da pred spanjem ne bom več jedel nato pa tik preden grem pančkat zagledam takšno slikco in dokler se spet ne najem ne bom zaspal ;(((
Ob pogledu na takšen zalogaj človek nikakor ne more več kontrolirati svojih telesnih sokov: sline kar same tečejo iz ust. Dobro je vedeti, da nekje pa le še obstajajo oštarije, ki ne gledajo na vsak dekagram testa in nadeva. Zelo, zelo pohvalno in predvsem odlično za nas, goste.
dober blog in hvala za informacijo…………Bohinj je tk al tk zakon…..se mi zdi, da po celotni Sloveniji dobis dobre pice….v Angliji je 20×20 okoli 5 funtov.
Morda bi lahko pojedu obedve. Ampak bi mogu bit zlo v top formi za jest.
A si vidu k so drva popisana?
Ja spalča se ovink narest pa se tm ustavt na pici….
Mmm, obe izgledata strašansko slastno, ampak sta res ogrooomni. Jaz naenkrat glih lahko pojem četrt take. A si jo tudi jaz potem nesem domov in jo mam za kasneje, ful paše. :p
Si bom pa zapomnila tole picerijo… ziher grem kaj kmalu v tiste konce.
Ta prvi dve fotki sta absolutno genijalni. 🙂
Pica pa, če je to mala, pol je to največja mala pica, kar sem jih kdaj videl. Sem bil že v picerijah, kjer je velika nekje podbne velikosti… 🙂
Če ti pa zapaše kaj drugega kot pizza, jo pa mahneš samo čez cesto v gostilno Rupa, zares dobra gostilna, krasen vrt imajo, ješ pa lahko od domačih mavželj, krapi, … do biftkov (res dober), in ostalih zrezkov, da ne govorimo o sladicah! Rupo reklamiram zato, ker v Bohinjskem koncu ni razen teh dveh placov, nobene dobre gostilne, same restavracije s “turist meniji”, ala specialiteta dunajski pa pomes!
Dragi moji, najprej hvala za vse pohvale … 😳
Drugače ima pa Roki prav. Čez cesto je še ena gostilna – RUPA, ki ima že kar lepo zgodovino in je zelo priljubljena tako med domačini kot med turisti. Hrana je tudi odlična, samo kolikor ve moja malenkost, je malo dražja. Je pa zaprta ob ponedeljkih. Še to … v Emi je ravno tako možno jesti kaj drugega, če vam slučajno pica ne bi dišala najbolj.
Če bi radi še jedli 😀 , je pa v Srednji vasi (sredi vasi; v bližini vaške lipe) še ena gostilna Pr’ Hrvatu, ki jo tudi zelo hvalijo (Tudi jaz sem že jedla tam in je bilo dobro 🙂 ). Ne vem pa kakšno hrano imajo v novo odprti špageteriji Don Andro v Ukancu, blizu hotela Zlatorog. Če bom šla kdaj tja, vam bom pa povedala, kako in kaj 🙂 Dober tek!
Drugače pa imam v prihodnosti namen napisati še kaj (čimbolj) uporabnega o Bohinju, da boste imeli kako pametno (insajdersko 😉 ) informacijo, če vas bo pot kdaj zanesla v tiste konce.
Ja Rupa je res malo dražja, ampak sem in tja se splača kej dobrega pojest tam! Glede na to, da je mama iz Bohinja sem tam kar domač, za Don Andro (uf kakšen ime za špageterijo sredi hribov) pa še nisem slišal, bom pa probal tudi sam, thx!
Če boš dosti tam in imaš avto, priporočam, da se zapeljete v Bohinjsko Bistrico do železniške postaje, avto vlak pelje čez tunel na Primorsko – Most na Soči (enostavno se z avtom zapelješ na vagon in celo pot sediš v avtomobilu), tam pa (med drugim) pojdite na kopanje v Nadižo. Kaj tako lepega res ne vidiš vsak dan, kristalno čista voda v koritih, kot jacuziji :-). Postrvi so tut odlične!
Avtovlak pelje večkrat na dan in je čisto poceni, peljite pa se do Mosta na Soči, iz vmesne postaje v Podbrdu je dokaj zoprna cesta do Mosta!
R.
khm…emo obiščem 1-2X letno,
takrat pa vedno, če se le da, rečem za otroško podlogco..na vsaki mizi so barvice in potem spet obujam otroške kracarije.
sploh je pa vzdušje prov domače, še posebno ob tisti genialni steni iz polenc!!
pa…dober tek
ps. za izgubljanje kakšne kalorijce preveč pa:- PAC SPORTS;)
najbol je jota na Vojah..:)….