Bilo je lepo in še bi. Ne spomnim se, kdaj sem si nazadnje vzela tri dni popolnoma zase. V Ljubljani se mi to zdi praktično nemogoče, zato sem odpeketala domov in si tri dni poleg nekaj pomoči pri domačih opravilih vzela popolnoma zase. Tako sem večino časa presedela pred ruskimi filmi s pletilkami v rokah.

Uspela sem pogledati celo vse štiri dele filma Vojna in mir, ki je leta 1968 dobil oskarja za tujejezični film in skupaj traja kar slabih 7 ur. Na trenutke je sicer rahlo dolgočasen, predvsem zaradi dolgih posnetkov vojskovanj, a vseeno pravi spektakel. Še posebej pa sem bila pozorna na Vjačeslava Vasiljeviča Tíhonova, ki je igral Andreja Bolkonskega. Gospod Tihonov je umrl 4. decembra 2009 star skoraj 82 let in sodeč po posnetkih na vesti.ru, je bil med Rusi zelo priljubljen. Neki gospod je novinarjem povedal, da se ga bo vedno spominjal predvsem zaradi tega, ker so vsi fantje, ko so bili še mladi, vedno želeli biti taki kot Tihonov. Pravi ruski idol. Sicer pa je takoj, ko vidiš Tihonova v Vojni in mir jasno, da je bil gospod neizmerno karizmatičen. Ni čudno, da se je Rostova Nataša zagledala vanj 🙂

Med pisanjem tega prispevka sem, seveda, še brskala naokoli in našla dokumentarni film o Tihonovu (za vse, ki znate rusko, film o njem lahko najdete tukaj), v katerem je sam, že kot starejši gospod, komentiral svoje vloge v filmih in gledališču. Tihonov je v dokumetarcu in v vseh odsekih iz filmov izražal nek neverjeten mir in nekaj, kar za moje pojme dela človeka velikega.