Bohinjcem, Primorcem in še nekaterim drugim Slovencem je za božič voda spet neposredno in posredno pokazala svoje zobe. Ko sem najprej gledala naraslo Savinjo, nato pa Savo in še opustošenje, ki ga je za sabo pustilo naraslo Bohinjsko jezero, me je vedno znova prešinjala misel, kako majhen je pravzaprav človek. Kot bi mi deroča voda govorila, naj si ne domišljam, da sem ne vem kako pomembna, ker me ona lahko odplakne, kadar koli se ji zljubi.
Tako sem zadnje dni z vsem zanimanjem spremljala novice, ki so prihajale predvsem iz zahodnega dela Slovenije in si želela, da bi se vse skupaj čim prej umirilo in da deroča voda ljudjem ne bi povzročila veliko škode. Močno deževje je ogromno razdejanje povzročilo tudi v Bohinju in nekaj časa se je zdelo, da 26. decembra sploh ne bom mogla priti do doma. Vendar se je vreme le umirilo in vsi, ki so zadolženi, da v takih razmerah ukrepajo, so se spet izkazali.
Ko sem že bila doma, sem predlagala, da si gremo malo ogledati, kaj je naredila voda na Ribčevem Lazu in v Ukancu. Po vaseh v Spodnji bohinjski dolini nisem želela hoditi, ker je bilo tam najhuje in verjamem, da so ravno firbci tisto, česar si domačini in gasilci, ki pomagajo čistiti razdejanje, v takih trenutkih najmanj želijo.
Česa takega še nisem videla in upam, da ne bom nikoli več. Kljub temu pa ugotavljam, da je to po septembru 2007 in oktobru 2008 že tretje zaporedno leto, ko je močno deževje naredilo razdejanje v Bohinju. Kar sem videla, je težko opisati z besedami, kljub temu, da je bilo najhujše že mimo. Zato sem v ta prispevek nametala 27 slik, ki bodo vsekakor povedale več, kot besede. Prva slika je zadnja od štirih fotogarafij, ki jih posnela kamera, ki na spletni strani bohinj.si oddajo sliko v živo. Kot zgleda, je po tistem naraslo jezero zalilo tudi računalnik, ki v čolnarni, kjer je kamera, oddaja aktualno sliko v svet. Vse naslednje fotografije pa so nastale izpod mojih prstov 26. decembra, dan po tem, ko je bilo v Bohinju in tudi drugod najhuje.
Na tem mestu bi rada napisala samo še tole. Ko smo se okoli 12. ure vračali iz Ukanca pritu Ribčevemu Lazu, nas je pred mostom pričakal velik zastoj, ki ga je povzročil obisk politične elite ((Premier Borut Pahor, obrambna ministrica Ljubica Jelušič, Bohinjec in poslanec Anton Urh (DeSUS), poveljnik Civilne zaščite RS Miran Bogataj, bohinjski župan Franc Kramar, Bohinjec in direktor PU Kranj Simon Velički in verjetno še kdo)). Ne vem, zakaj se niso postavili vsaj tako, da bi se v ozadju videlo še vedno zelo visoko gladino jezera. Kakor koli … vesela sem, da je naš župan, za medije končno povedal nekaj pozitivnega, ko je pozval ljudi, ki nameravajo v naslednjih dneh dopustovati v Bohinju, naj se nikar ne bojijo in pridejo.
Še zadnje … s klikom na sliko se bo le-ta povečala in tako si lahko v obliki galerije pogledate vse slike iz tega prispevka. Več slik je tudi tukaj.
SREČNO VSEM, ki vas je to deževje kakor koli prizadelo! Upam, da bodo vsi, ki ponavadi samo govorijo, res naredili kaj za sanacijo vaše škode …
Ali poznate pripovedko o slapu Govic, ki se nahaja nasproti kampa Zlatorog v Ukancu?
Slap Govic teče samo, kadar je veliko dežja. To pa zato, ker teče iz jame, v kateri spi mogočni zmaj. Ob močnem deževju se v jami nabere veliko vode, kar zmoti zmaja in ga zbudi. Zato začne jezni zmaj močno mahati z repom, da bi vodo spravil iz votline. Ko voda šprica čez rob votline, nastane slap Govic.
sej vem, da priložnost ni bila ravno idealna, ampak slike so pa fantastične!
upam, da se bodo stvari čimprej popravile, odpravile, vrnile v normalo.
Ojoj, k sreči pri nas ni bilo tako hudo…
Vsem, ki so zaradi vode imeli škodo, želim, da bi jo čimprej sanirali. Sploh pa, da bi prejeli pomoč od tistih, ki se največkrat ob katastrofah hodijo samo nastavljat kameram novinarjev, ki kot lačni psi prežijo na novice. Žalostno je to stanje v Sloveniji. Da so top novice vedno tiste, ki poročajo o tragediji nekoga.
Je pa ta zapis čudovito pripravljen. Odlični posnetki kažejo na to, kako močna je voda (narava) ter kako šibki smo v primerjavi z njo ljudje.
Srečno vsem.
Slike so carske ,nekaj si jih lastim tudi sam, Govic sem letos prvič videl bruhati poleti, bil sem čisto blizu struge in luknje iz katere bruha, to je neverjetno kakšna je ta moč. Dopoldne sem probal priti do Savice, ker je en konec čisto zalilo, od daleč se je videlo, da vodo kar bruha iz slapu. Popoldne sem pa skoraj ostal v Bohinju, sem se komaj rešil z avtom čez Jelovico na Soriško planino. Dve leti nazaj sem bil priča hudim poplavam v Selški dolini, takrat mi je odneslo tudi avto.
Bohinjcem želim čimprejšnjo odpravo škode.
Irena, vem kaj misliš. Tudi meni je bilo vse skupaj fascinantno. Pa ne samo v tem smislu, kaj lahko naredi narava, ampak tudi v estetskem smislu, čeprav mi je bilo ob tej misli kar nerodno. Malo ne etično se mi zdi, da občudujem lepoto narave, ki je nekaterim ljudem prinesla pravi kaos ali pa celo velik strah pred vodo.
Plujem, slabe novice na naslovnicah vseh medijev niso samo slovenski trend, ampak globalni. Drugje ni nič drugače. Vendar bi to verjetno lahko spremenili samo bralci, če bi nehali kupovati, klikati in gledati take novice. Zdaj pa je tako – bolj je krvavo, bolj je brano.
Kar pa se tiče ljudi na vrhu … Če ne bi v takih primerih, kot so razne naravne katastrofe v Sloveniji imeli tako veliko prostovoljnih gasilcev, bi nam bilo res težko. Tako pa nam ti pogumni ljudje vedno znova pomagajo in vračajo upanje tistim, ki so prizadeti. Vesela sem bila, ko je g. Miran Bogataj vedno znova poudarjal, da bi bilo brez prostovoljnih gasilcev veliko težje. Lepo bi bilo, če bi kdo odlikoval tudi njih! Ali pa da bi vsaj njihov status končno uredili tudi s poštenim zakonom.
Tomko030, jaz sem Govic zdaj videla prvič, čeprav sem Bohinjka 🙄 Res je fascinanten, sploh če pomislimo, koliko vode mora biti v tisti jami, da potem iz nje bruha taka količina vode. Savica se v soboto (26.12.) iz Ukanca žal ni videla, je morala biti pa še bolj veličastna kot Govic. Spomnim se nekaj let nazaj, ko sem poleti delala v kampu Zlatorog in je po nekem malo močnejšem deževju tako bruhala, da se jo je zelo razločno videlo in slišalo tudi do kampa.
Poplave septembra 2007 pa so bile verjetno hujše kot zdaj. Sklepam po tem, da takrat nihče ni predvidel tako velike količine dežja v tako kratkem času in velikih posledic, ki jih je to prineslo s sabo. Zdaj so se ljudje vseeno lahko vsaj za silo pripravili na hude ure. Ampak tega ne privoščim nikomur, ker verjamem, da je grozno. Že sami posnetki so žalostni, kako grozno mora biti šele resnično stanje. Predvsem pa mora biti grozen občutek nemoči. Ko veš, da ne moreš svoje hiše dvigniti in je odnesti na varno, ampak lahko samo upaš in moliš, da ne bo preveč hudo …
Dobre fotke, Kandela. Ko sem po TV-ju videla, do kje sega voda pri Kramarju, me je kar zmrazilo.
Je pa res, da so slike od “dan potem” – situacijo najhujšega pa sem videla na bohinjskem blogu.
A z novoletno zabavo v šotoru v Danici potem ne bo nič?
Mimmy, kako bo z novoletno zabavo v Danici ne vem. Slišala pa sem, da baje dvorana ni bila poplavljena, tako da bi moral biti program izpeljan. Najbolje bo, če te informacije spremljaš tukaj.
hihi, na zadnji sliki je pa moj fotr (Civilna zaščita za območje Gorenjske)