Ko sem to čudovito soboto prišla ven na sonce, sem si zaželela, da bi trajalo in trajalo. Sončni žarki so imeli tako moč, da niso stalili samo nekaj snega, ampak so dodobra ogreli tudi moje telo in mi na lica po dolgem času privabili ljube pegice 🙂
Že cel teden sem spremljala vremensko napoved, ki je po sneženih dnevih napovedovala sončeno soboto. S Romanom sva jo izkoristila in pobegnila na obisk v Bohinj. Poleg odličnega kosila sva si privoščila še daljši sprehod, ki se je zaključil z delanjem snežaka.
Kandela v snegu
Jereka
Ko sem bila otrok, nikoli nisem posvečala večje pozornosti delanju snežakov. Danes pa me je prijelo in zbudil se je otrok v meni. Če ne bi bilo treba prekiniti dela zaradi kosila, bi lahko še več ur oblikovala veliko sneženo skulpturo. Najin snežak bi vsekakor dobil še bolj prefinjene poteze, ampak, potem ko sem se najedla, sem bila tako prijetno utrujena, da bi se najraje samo še ulegla in do nadaljnjega uživala.
Škoda, ker me v nedeljo zjutraj čaka služba, drugače bi ostala doma in izkoristila nedeljo za ponovni poskus tekanja na smučeh, saj so urejene tekaške proge speljane čez celo Zgornjo bohinjsko dolino. Če vas zanima, kje vse se v Bohinju da teči na smučeh, bo najbolje, če spremljate sveže podatke na spletni strani bohinj.si.
Roman je v objektiv ujel šminkanje
Preden sva se po čudovitem popoldnevu odpeljala nazaj v Ljubljano, sva se najprej poslovila od domačih nato pa še od snežaka Pusta, ki je svoje ime in barvo šminke dobil pustni soboti primerno …
Pust in Kandela
